Kazalec prikazuje število osebnih avtomobilov in prebivalcev v Sloveniji v obdobju od 1970 do 2015, razvoj stopnje motorizacije v Sloveniji v obdobju 1970 do 2015, stopnjo motorizacije za izbrana leta (2003, 2007, 2010, 2011, 2012 in 2013) v državah EU-28, število tovornjakov glede na BDP in število avtobusov glede na število prebivalcev v Sloveniji v obdobju od 1995 do 2015 ter delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon v Sloveniji v obdobju od 1986 do 2015 in v EU v letih 2003, 2007, 2011 in 2012.

Lastništvo osebnih avtomobilov ali stopnjo motorizacije izražamo s številom osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev (EEA, 2015). Osebni avtomobil je cestno motorno vozilo (razen motornih koles), namenjeno za prevoz potnikov, z največ devetimi sedeži (vključno z voznikovim). Število osebnih avtomobilov je opredeljeno z vozili, ki so na določen dan registrirana v državi in lahko uporabljajo ceste, odprte za javni promet (SURS, 2004).

Delež avtomobilov na dizelski pogon predstavlja število osebnih avtomobilov na dizelski pogon v primerjavi z vsemi osebnimi avtomobili oziroma velikostjo voznega parka osebnih vozil (EEA, 2015)

Število tovornjakov na mio € BDP je razmerje med številom tovornjakov in tekočimi cenami BDP v milijonih € (EEA, 2015).

Lastništvo osebnih avtomobilov (stopnja motorizacije), ki je opredeljeno kot število osebnih vozil na število prebivalcev, je kazalec, ki je tesno povezan z njihovo rabo oziroma z obsegom avtomobilizacije, predvsem na urbanih območjih. S stopnjevanjem motorizacije se večajo negativni vplivi na okolje. Lastništvo osebnih avtomobilov je tesno povezano s trendi sodobnega načina življenja, kot so zmanjševanje števila oseb na gospodinjstvo, večje število avtomobilov na gospodinjstvo, povečevanje povprečne razdalje potovanj, manjša dostopnost in fleksibilnost javnega prevoza.  

Cilji glede motorizacije so v EU praviloma bolj kot na velikost voznega parka vezani na njegovo sestavo – na porabo goriva in emisijske standarde vozil. Kljub temu nekatere skandinavske države obravnavajo osebni avtomobil kot luksuzno blago, saj naj bi bila osnova za mobilnost zagotovljena z javnim potniškim prometom. Zato kazalec posredno izkazuje tudi prometno-politično usmerjenost neke države ali regije. V državah, kjer jim uspeva zagotavljati mobilnost brez avta, je njihov vozni park bistveno manjši.

Najvišjo stopnjo motorizacije v EU beležijo praviloma v gospodarsko najbolj razvitih državah, kot so Luksemburg in Italija, hkrati pa je v nekaterih najbogatejših državah stopnja motorizacije veliko nižja (Skandinavija) od evropskega povprečja. Najnižjo stopnjo motorizacije izkazujejo države, ki so po gospodarski moči med najmanj razvitimi in so se EU priključile med zadnjimi (npr. Romunija, Slovaška, Hrvaška, Madžarska). Med leti 2003 in 2013 se je vsem državam EU-28 stopnja motorizacije povečala. Največji preskok so naredile nekatere države, ki so vstopile v EU z letom 2004 oziroma 2007. Še zlasti to velja za baltske države ter Romunijo in Bolgarijo. Nekatere med njimi so v tem elementu že tudi prehitele nekatere gospodarsko razvitejše države.

Pričakovati je, da se bo, predvsem v razvitejših državah EU, močna rast motorizacije počasi upočasnjevala, saj je število avtomobilov na prebivalca že relativno visoko, hkrati pa se razvijajo tudi bolj trajnostni načini prevoza. V manj razvitih državah EU, ki še niso dosegle visokega števila avtomobilov na prebivalca je pričakovana nadaljnja rast lastništva vozil. Slednje se navezuje zlasti na nekatere nove članice EU, pa tudi nekatere članice EU-15 (EEA, 2015).

Med države z največjim povečanjem lastništva osebnih avtomobilov se uvršča tudi Slovenija, ki že leta visoko presega povprečje vseh novih članic in kandidatk EU, razen Malte in Cipra. Leta 2015 je bilo v Sloveniji 1.078.737 osebnih avtomobilov, kar je 7-krat več kot leta 1970. Stopnja motorizacije je v letu 2015 znašala 523 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev, kar je kar 166 avtomobilov na 1.000 prebivalcev več kot leta 1995. Leta 2010 je povprečno slovensko gospodinjstvo (2,5 člana) imelo precej več kot le 1 avto (leta 2010 – 1,32; leta 2009 -1,34; leta 2002 - 1,25; leta 1991 - 0,94). Nekolikšen upad lastništva osebnih avtomobilov na gospodinjstvo glede na leto 2010 nakazujejo podatki v letu 2015, ko je povprečno slovensko gospodinjstvo (2,5 člana) imelo 1,31 avtomobila. Med občinami v Sloveniji se podatki glede lastništva osebnih avtomobilov v letu 2015, tako glede na gospodinjstvo, kot tudi glede na število prebivalcev, pomembno razlikujejo. Število osebnih avtomobilov na povprečno gospodinjstvo je tako največje v občinah Trzin (2,65 osebnih avtomobilov na gospodinjstvo), Cerklje na Gorenjskem (1,93 osebnih avtomobilov na gospodinjstvo) in Gorenja vas – Poljane (1,79 osebnih avtomobilov na gospodinjstvo), najmanjše pa v občinah Ankaran (0,44 osebnega avtomobila na gospodinjstvo), Osilnica (0,77 osebnega avtomobila na gospodinjstvo) in Zavrč (0,94 osebnega avtomobila na gospodinjstvo) (NIO, 2015). Število osebnih avtomobilov na prebivalca je največje v občinah Trzin (0,96 osebnega avtomobila na prebivalca), Renče – Vogrsko (0,65 osebnega avtomobila na prebivalca) in Komen (0,64 osebnega avtomobila na prebivalca), najmanjše pa v občinah Ankaran (0,19 osebnega avtomobila na prebivalca), Hodoš (0,38 osebnega avtomobila na prebivalca) ter Osilnica (0,41 osebnega avtomobila na prebivalca). (NIO, 2015).

Naraščanje števila osebnih avtomobilov vpliva tudi na število izrabljenih avtomobilov. Le-ti predstavljajo nevarni odpadek zaradi vsebnosti nevarnih snovi. Zato je zelo pomembno, da je na nacionalni ravni vzpostavljen učinkovit sistem zbiranja in ravnanja z odpadnimi avti. V letu 2010 je bilo v Sloveniji izrabljenih 6.807 vozil (5.305 ton vozil), leta 2011 6.598 vozil (5703 ton vozil), leta 2012 pa 5.447 vozil (4.528 ton vozil). Delež ponovno uporabljenih ali predelanih izrabljenih vozil je med leti 2010 do 2012 stalno naraščal. V letu 2010 je le-ta znašal 90,6%, leta 2011 90,3%, leta 2012 pa 100 %. (SURS, 2016)

Trg osebnih avtomobilov v Sloveniji kljub visoki stopnji rasti v preteklosti ni kazal znakov zasičenosti, saj je število prvič registriranih vozil po izrazitem vrhu leta 1999 (zaradi uvedbe DDV) in poznejšem upadu, do leta 2008, spet hitro naraščalo. Šele recesija leta 2008 je zaustavila rast, po letu 2012 pa število spet narašča. Število prvič registriranih vozil v Sloveniji je leta 2012 znašalo 4.576 vozil, leta 2013 se je to število povečalo na 5.062, leta 2014 na 6.392, leta 2015 pa se je to število povzpelo že na 7.129 vozil. (SURS, 2016a). Zaradi prometne politike države in mest, ki je v veliki meri še naklonjena osebnemu avtomobilizmu, kar se kaže v pospešenih naložbah v cestno infrastrukturo, vse bolj nekonkurenčni ponudbi javnega potniškega prometa in spremembah v prostorski sestavi Slovenije (suburbanizacija, ki temelji na dostopnosti z osebnimi avtomobili), se vse večji delež prebivalstva odloča zadovoljevati svoje potrebe po prevozu z osebnim avtomobilom.    

Delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon je v Sloveniji med letoma 1986 in 2015 konstantno naraščal, pri čemer je izrazit trend rasti značilen zlasti od leta 2002 dalje. Leta 1986 je delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon znašal 7%, leta 2002 nekaj manj kot 12%, leta 2015 pa kar 44%. Večji delež vozil na dizelski pogon prispeva k boljšemu izkoristku energije, saj se je za potniški kilometer potrebne manj energije kot pri avtomobilih na bencinski pogon. Avtomobili na dizelski pogon znatno manj onesnažujejo okolje z izpusti ogljikovega monoksida (CO) in z ogljikovim dioksidom (CO₂), vendar več prispevajo več k onesnaževanju zraka z delci in dušikovimi oksidi (NOx). V vseh državah EU-28 je delež vozil na dizelski pogon med letoma 2003 in 2012 narastel. Povprečni delež avtomobilov na dizelski pogon je v evropskih državah nižji kot v Sloveniji. V letu 2012 je le-ta znašal 34%, medtem, ko je bil v Sloveniji za približno  4% višji, leta 2013 za 6% višji, leta 2014 za 8 % višji, leta 2015 pa za več kot 10 % višji, glede na podatke o povprečnem deležu avtomobilov na dizelski pogon v evropskih državah iz leta 2012.

Število avtobusov na 1.000 prebivalcev je bilo med letoma 1995 in 2014 v Sloveniji razmeroma konstantno in je znašalo 1,2 avtobusa na 1.000 prebivalcev. Leta 2015 je naraslo na 1,3 avtobuse na 1.000 prebivalcev.

Število tovornjakov na milijon € BDP je v Sloveniji med letoma 1995 in 2003 padlo iz 3,3 na 1,9. Vzrok padca je bil v hitrejši rasti BDP kot v številu tovornjakov. Leta 2003 se je rast BDP umiril, zato je bilo tudi število tovornjakov med letoma 2003 in 2015 razmeroma konstantno in je znašalo približno 1,9 tovornjaka na milijon € BDP.