KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Zavarovana območja narave so ukrep države za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti in situ in obsegajo skoraj 14 % površine Slovenije. Največje in najstarejše območje je Triglavski narodni park s skoraj 84.000 ha. Zavarovana površina se je v zadnjih letih povečala predvsem zaradi razglasitve petih večjih parkov.


Kazalec prikazuje delež zavarovanih območij narave v Sloveniji glede na način zavarovanja in kategorijo, skladno s kriteriji Svetovne zveze za ohranitev narave (IUCN). Razlikujemo širša (narodni, regijski, krajinski park) in ožja (strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik) zavarovana območja, na območju katerih veljajo predpisani varstveni režimi.


Grafi

Slika NV02-1: Zavarovana območja narave
Viri:

Agencija RS za okolje, 2016

Slika NV02-2: Delež zavarovanih površin po kategorijah v Sloveniji
Viri:

Register zavarovanih območij, Agencija RS za okolje, 2016.

Prikaži podatke
1992 - 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
narodni park ha 83808.04 83808.04 83808.04 83808.04 83808.04 83808.04 83808.04 83808.04 83808.04
regijski park ha 20308.84 42991.4 42991.4 42991.4 42991.4 42991.4 42991.4 42991.4 42991.4
krajinski park ha 44392.35 56861.23 103129.5 103396.04 103396.04 103437.13 103437.13 117007.68 117007.68
naravni rezervat ha 4818.26 5007.12 5007.12 5072.08 5072.08 5072.08 5072.08 5252.81 5252.81
strogi naravni rezervat ha 1.81 1.81
naravni spomenik ha 10200.18 12382 12382 11942.87 11942.87 12186.59 12186.59 13050.01 13050.01
skupaj ha 158363.15 194905.65 241173.92 241019.64 241019.64 241072.45 241072.45 254596.16 254596.16
narodni park % 4.13 4.13 4.13 4.13 4.13 4.13 4.13 4.13 4.13
regijski park % 1 2.12 2.12 2.12 2.12 2.12 2.12 2.12 2.12
krajinski park % 2.19 2.8 5.09 5.1 5.1 5.1 5.1 5.77 5.77
naravni rezervat % 0.24 0.25 0.25 0.25 0.25 0.25 0.25 0.26 0.26
naravni spomenik % 0.5 0.61 0.61 0.59 0.59 0.6 0.6 0.64 0.64
skupaj % 7.81 9.61 11.9 11.89 11.89 11.89 11.89 12.56 12.56
2010 2011 2013 2016
narodni park ha 83981.98 83981.98 83981.98 83981.98
regijski park ha 42991.4 42991.4 42991.4 42991.4
krajinski park ha 115280.17 115280.17 116777.76 129971.21
naravni rezervat ha 5472.89 5472.89 5639 5495.91
strogi naravni rezervat ha 1.81 1.81 1.81 1.81
naravni spomenik ha 19267.72 19267.72 19698.57 19269.16
skupaj ha 254677.45 254677.45 256947.79 281711.47
narodni park % 4.14 4.14 4.14 4.14
regijski park % 2.12 2.12 2.12 2.12
krajinski park % 5.69 5.69 5.75 6.41
naravni rezervat % 0.27 0.27 0.27 0.27
naravni spomenik % 0.95 0.95 0.97 0.95
skupaj % 12.56 12.56 12.67 13.9

Cilji

Povečanje deleža zavarovanih območij različnih kategorij za 10 % – na 22 % površine Slovenije do leta 2014.


Slovenija je bogata z izjemno raznoliko krajino, pestro rastlinsko in živalsko raznovrstnostjo in predvsem z ljudmi,ki so v stalnem odnosu z naravo prišli
do temeljnega spoznanja in zavedanja neizogibne soodvisnosti človeka in narave. Ustanavljanje zavarovanih območij je med najpomembnejšimi (in
najstarejšimi) mehanizmi ohranjanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov.

Podatki za obdobje do leta 2004 kažejo na kontinuirano večanje deleža zavarovanih območij, pri čemer pomemben delež teh območij predstavlja edini narodni park v Sloveniji, Triglavski narodni park, prvič zavarovan že leta 1981, v letu 2010 pa se je njegova površina povečala za 174 ha, kar je skoraj 0,01 % površine RS. Zavarovana površina se je v zadnjih letih povečala predvsem zaradi razglasitve petih večjih parkov, in sicer Notranjskega regijskega parka v letu 2002, Krajinskega parka Goričko v letu 2003, Krajinskega parka Ljubljansko barje v letu 2008, Krajinskega parka Radensko polje v letu 2012 in Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera v letu 2014.

Trenutno imamo v Sloveniji 1 narodni park, 3 regijske parke, 45 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 55 naravnih rezervatov in 1164 naravnih spomenikov, ki so zavarovani z državnimi ali občinskimi akti.

Zavarovana območja se deloma prekrivajo z varstvenimi območji Natura 2000. Zavzemajo manjšo površino kot območja Nature 2000, imajo pa višjo stopnjo
organiziranosti z izdelanimi upravljavskimi načrti in določenimi upravljavci.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage: Cilj je povzet iz Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06).
Register zavarovanih območij se vodi na podlagi 111. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – Odl. US, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14)
.
Vir podatkov: Register zavarovanih območij.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Urad za okolje in naravo, Sektor za ohranjanje narave.
Datum zajema podatkov za kazalec: 14. 7. 2016.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo ob zavarovanju novega območja in ob morebitnih popravkih ugotovljenih napak oziroma pomanjkljivosti.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki so podani v absolutnih vrednostih, zaradi preglednosti so preračunani tudi v deleže.
Podatki za kazalec so v letu 2011 popravljeni tudi za pretekla leta. Razlog za to je pregled in odprava nekaterih napak v registru zavarovanih območij in popravek tehnične napake v podatkih iz preteklih let.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki veljajo za uradne, kljub temu, da vodenje registra zavarovanih območij ni urejeno s predpisom. Predvsem za starejša zavarovanja so podatki nezanesljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Grafični podatki so pomanjkljivi in nenatančni.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2


Related indicators