[NV02] Zavarovana območja
Ključno sporočilo
Zavarovana območja narave so ukrep države za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti in situ. V letih 2002 in 2003 se je delež zavarovanih območij povečal za 3,4 % zaradi ustanovitve Notranjskega regijskega parka in Krajinskega parka Goričko, leta 2008 pa za 0,7 % zaradi ustanovitve Krajinskega parka Ljubljansko barje. Zavarovana območja obsegajo dobrih 13 % površine Slovenije.
Definicija
Kazalec prikazuje površino zavarovanih območij narave v Sloveniji glede na način zavarovanja in kategorijo, skladno s kriteriji Svetovne zveze za ohranitev narave (IUCN). Razlikujemo širša (narodni, regijski, krajinski park) in ožja (strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik) zavarovana območja, na območju katerih veljajo predpisani varstveni režimi.
Trenutno imamo v Sloveniji 1 narodni park, 3 regijske parke, 44 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 58 naravnih rezervatov in 1185 naravnih spomenikov, ki so zavarovani z državnimi ali občinskimi akti.
Grafi
Register zavarovanih območij, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009.
| 1992 | - | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| narodni park | % | 4.13 | 4.13 | 4.13 | 4.13 | 4.13 | 4.13 | 4.13 | 4.13 | 4.13 | |
| regijski park | % | 1.02 | 2.14 | 2.14 | 2.14 | 2.14 | 2.14 | 2.14 | 2.14 | 2.14 | |
| krajinski park | % | 1.6 | 2.8 | 5.08 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.77 | 5.77 | |
| naravni rezervat | % | np | np | 0.31 | 0.33 | 0.33 | 0.33 | 0.33 | 0.43 | 0.43 | |
| naravni spomenik | % | np | np | 0.6 | 0.75 | 0.75 | 0.75 | 0.75 | 0.73 | 0.73 | |
| skupaj | % | 6.75 | 9.07 | 12.26 | 12.45 | 12.45 | 12.45 | 12.45 | 13.21 | 13.21 |
Cilji
Povečanje deleža zavarovanih območij različnih kategorij za 5 % (Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005 - 2012; Uradni list RS, št. 2/06) na 17% površine Slovenije.
Komentar
Slovenija je bogata z izjemno raznoliko krajino, pestro rastlinsko in živalsko raznovrstnostjo in predvsem z ljudmi, ki so v stalnem odnosu z naravo že zdavnaj prišli do temeljnega spoznanja in zavedanja neizogibne soodvisnosti človeka in narave. Ustanavljanje zavarovanih območij je med najpomembnejšimi (in najstarejšimi) mehanizmi ohranjanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov.
Podatki za obdobje do leta 2004 kažejo na kontinuirano večanje deleža zavarovanih območij, pri čemer pomemben delež teh območij predstavlja edini narodni park v Sloveniji, Triglavski narodni park, v obstoječi velikosti razglašen že leta 1981. Zavarovana površina pa se je v zadnjih letih povečala predvsem zaradi razglasitve treh večjih parkov, in sicer Notranjskega regijskega parka v letu 2002, Krajinskega parka Goričko v letu 2003 in Krajinskega parka Ljubljansko barje v letu 2008.
Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor sta v zaključni fazi ustanovitve še Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe in Krajinski park Radensko polje, s ciljem ohranitev ugodnega stanja redkih in ogroženih vrst in ekosistemov ter zagotavljanje nadaljnjega trajnostnega razvoja območja s povezovanjem in usmerjanjem različnih dejavnosti oziroma aktivnim upravljanjem z območjem. Z razglasitvijo dveh novih parkov (predvidoma 2010), se bo površina zavarovanih območij v Sloveniji povečala še za dober odstotek.
Zavarovana območja se deloma prekrivajo z varstvenimi območji Natura 2000. Zavzemajo manjšo površino kot območja Nature 2000, imajo pa višjo stopnjo organiziranosti z izdelanimi upravljalskimi načrti in določenimi upravljalci.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Register zavarovanih območij vodi Agencija Republike Slovenije za okolje, Sektor za ohranjanje narave na podlagi 111. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON-UPB2, Uradni list RS, št. 96/04).
Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005 – 2012 (Uradni list RS, št. 2/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Register zavarovanih območij
Skrbnik podatkov: Urad za okolje in naravo, Sektor za ohranjanje narave
Datum zajema podatkov za kazalec: 04.11.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo ob zavarovanju novega območja in ob morebitnih popravkih ugotovljenih napak oziroma pomanjkljivosti.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki so zaradi preglednosti preračunani v deleže.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki veljajo za uradne, kljub temu, da vodenje registra zavarovanih območij ni urejeno s predpisom. Predvsem za starejša zavarovanja so podatki nezanesljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Grafični podatki so pomanjkljivi in nenatančni.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2