Kazalec prikazuje učinkovitost sistema oskrbe z energijo v Sloveniji, zlasti v kontekstu proizvodnje električne energije in toplote ter izgub, povezanih s tem procesom. Vključuje več različnih vidikov:

• Oskrbo z energijo in izgube

Oskrba z energijo je razčlenjena na različne sestavine, vključno z izgubami v proizvodnji električne energije in toplote, ki so odvisne od učinkovitosti proizvodnih procesov. Pri tem kazalec upošteva razliko med vloženo energijo (npr. fosilna goriva, obnovljivi viri) in proizvedeno energijo (električna energija, toplota, naftni proizvodi).

• Učinkovitost proizvodnje

Kazalec izpostavlja učinkovitost proizvodnje v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah, kar se izračuna kot količnik proizvedene električne energije in toplote glede na porabljeno energijo v obliki fosilnih goriv, obnovljivih gorljivih virov in odpadkov. Višja učinkovitost proizvodnje pomeni manjše okoljske vplive zaradi zmanjšanja potrebne količine vhodne energije in s tem povezanih izpustov.

• Razdelitev oskrbe z energijo

Kazalec prikazuje, kako se energija porablja v različnih sektorjih, vključno z izgubami pri prenosu in distribuciji ter rabo v energetskem sektorju in rabo končne energije v drugih sektorjih (energetska in neenergetska raba).

• Soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE)

Kazalec vključuje podatke o proizvodnji električne energije v enotah SPTE, kar je učinkovit način izrabe toplote, ki bi se sicer izgubila v procesu proizvodnje v termoelektrarnah. SPTE prispeva k izboljšanju celotne učinkovitosti energetskega sistema in zmanjšuje okoljske vplive.

• Mednarodno primerjavo

Kazalec omogoča primerjavo učinkovitosti sistema proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in toplote v Sloveniji z drugimi državami EU, kar je ključno za razumevanje relativnega položaja Slovenije na evropski ravni.

Končna raba energije v Sloveniji zajema le del energije, saj se del energije izgubi v energetskem sistemu, zlasti pri proizvodnji električne energije in toplote ter njunem prenosu. Leta 2022 so izgube v pretvorbi ter prenosu električne energije in toplote predstavljale 25,0 % celotne rabe energije v Sloveniji (primarna energija oz. oskrba z energijo). V primerjavi z letom 2000 se je njihov delež zmanjšal za 4,2 odstotne točke, pri čemer se je v primerjavi z letom prej zmanjšal za 1,6 odstotne točke. Na izgube vplivajo naslednji dejavniki: učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote, lastna raba elektrarn, raba v energetskem sektorju (rudniki, rafinerije, kompresorske postaje itd.) ter izgube v omrežjih. Največji del izgub prispeva proizvodnja električne energije in toplote oz. pretvorba. Leta 2022 so izgube v pretvorbi znašale 21,8 % oskrbe z energijo, medtem ko so leta 2000 znašale 26,3 %. V obdobju 2000–2022 so bila opazna znatna nihanja, občutno nižje izgube pa so opazne od leta 2015 naprej, kar je povezano z začetkom obratovanja enote TEŠ6, ki ima znatno višji izkoristek kot starejše enote (npr. TEŠ4). K nižjim izgubam prispeva tudi počasno povečevanje proizvodnje električne energije iz negorljivih OVE. Izgube so namreč neposredno povezane z učinkovitostjo celotne proizvodnje električne energije in toplote v Sloveniji, ki je odvisna od učinkovitosti pretvorbe v termoelektrarnah in termoelektrarnah-toplarnah, deleža njihove rabe energije v skupni rabi energije v pretvorbi, deleža rabe energije v jedrski elektrarni (konstantna učinkovitost 33 %) in negorljivih OVE (konstantna učinkovitost 100 %) ter učinkovitosti proizvodnje toplote v toplarnah in njihovega deleža rabe energije. Lastna raba energije v proizvodnji električne energije in toplote ter raba v energetskem sektorju sta leta 2022 predstavljali 1,6 % oskrbe z energijo. Povečanje glede na leto 2000 je v največji meri posledica črpalne hidroelektrarne, ki za svoje delovanje porablja energijo. V omrežjih se je leta 2022 izgubilo 1,6 % oskrbe z energijo, pri čemer se je delež minimalno spreminjal. Večji del izgub v omrežju nastane pri prenosu električne energije (71 %). Za končno rabo je leta 2022 ostalo 75,0 % oskrbe z energijo, kar je največji delež v opazovanem obdobju. Od tega je bilo za neenergetske namene porabljenih 0,5 %.

Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v elektrarnah po glavni dejavnosti je leta 2022 znašala 52,4 %, kar je za 0,8 odstotne točke več kot leto prej, a dobrih 9 odstotnih točk več kot leta 2000. Leta 2000 je učinkovitost proizvodnje znašala 42,9 %. V prihodnje se pričakuje dodatno izboljšanje učinkovitosti zaradi nadaljevanja tehnološke prenove sektorja. K višji učinkovitosti prispeva tudi večanje deleža soproizvodnje toplote in električne energije. V EU ima najvišjo učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v termoelektrarnah Danska, kjer je zelo visok delež soproizvodnje, najnižjo pa Francija. Slovenija je v spodnji tretjini držav.

Proizvodnja električne energije v sistemih soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) je leta 2021 znašala 1.010 GWh, kar je 14,5 % manj kot leto prej. Delež proizvedene električne energije v enotah SPTE v celotni proizvodnji na ozemlju Slovenije je znašal 6,4 %. Proizvodnja električne energije v enotah SPTE se je povečevala do leta 2018, v zadnjih treh letih pa se je znižala. Verjetno je na to vplivala visoka cena zemeljskega plina, ker velik del enot uporablja ta energent. Slovenija je bila po deležu električne energije iz SPTE med državami EU-27 v spodnji četrtini. Daleč najvišji delež električne energije iz SPTE imajo v Latviji (41,1 %), sledijo Danska in Finska, najnižji pa je na Cipru (manj kot odstotek).

Eden najpomembnejših instrumentov za spodbujanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote je sistem za trgovanje z izpusti toplogrednih plinov, ki podjetja preko nakupa dodatnih pravic za izpuste toplogrednih plinov spodbuja k investicijam v učinkovitejšo proizvodnjo električne energije in toplote. Zelo pomemben instrument so tudi mejne vrednosti izpustov onesnaževal zraka (SO2, NOx) za velike kurilne naprave (Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav, Uradni list RS, št. 103/15 in 44/22 – ZVO-2), saj z zaostrovanjem kriterijev omejujejo delovanje in postopno izločajo stare, manj učinkovite enote. Ostali instrumenti vključujejo okoljevarstvena dovoljenja, ki spodbujajo rabo najboljših razpoložljivih tehnologij (Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja), UL L 334, 17.12.2010, str. 17-119), podporno shemo za spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote ter spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE.