KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Spodbude, ki so v nasprotju z doseganjem cilja zmanjševanja izpustov TGP, se je po letu 2021 ponovno povečala, predvsem zaradi obsežnih interventnih ukrepov, povezanih z rastjo cen energije. Brez upoštevanja teh ukrepov se spodbude v letu 2023 niso bistveno spremenile v primerjavi z letom 2020, njihova vrednost pa se je povečala za približno 5,7 %. Največji delež še naprej predstavljajo vračila trošarin za dizelsko gorivo (38 % vseh spodbud), sledijo »feed-in« tarife za zemeljski plin v obratih SPTE ter oprostitve trošarin v energetiki. Interventni ukrepi so bili sicer nujni in začasni, vendar je za dosego dolgoročnih ciljev razogljičenja ključno postopno zmanjševanje spodbud, ki povečujejo izpuste TGP, ter krepitev ukrepov za zmanjšanje rabe energije in večjo energetsko neodvisnost.


Spodbujanje uporabe izdelkov in proizvodnje, ki so škodljivi za okolje, ne prispeva k doseganju ciljev zmanjševanja izpustov TGP, ampak celo usmerja potrošnike k njihovemu povečevanju. Je tudi v nasprotju z načelom »onesnaževalec plača«. Gospodarstvo je najučinkovitejše, če so okoljski stroški v celoti vključeni v ceni proizvodov, stroške pa plačuje onesnaževalec. V primeru spodbud, ki so v nasprotju z doseganjem ciljev zmanjševanja izpustov TGP, okoljske stroške nosi celotna družba.

Enotne definicije, kaj so spodbude, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP, ni. S strani OECD je sprejeta definicija, da so spodbude, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP, posledica vladnih ukrepov posameznih držav, ki preko davčnih spodbud zvišujejo prihodke ali znižujejo stroške potrošnikom in proizvajalcem, pri čemer nastaja okoljska škoda (povečuje se količina odpadkov, povečujejo se izpusti, drugo onesnaževanje ali izkoriščanje naravnih virov).


Grafi

Slika PO24-1: Spodbude v obdobju 2005−2024, ki so v nasprotju s cilji zmanjšanja izpustov TGP
Viri:

Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Okolju škodljive subvencije brez interventnih ukrepov Z interventnimi ukrepi v obdobju 2022-2024
2005 80,70
2006 76,14
2007 79,63
2008 77,01
2009 104,24
2010 134,69
2011 99,74
2012 111,07
2013 122,08
2014 130,87
2015 140,12
2016 143,71
2017 149,43
2018 136,99
2019 119,70
2020 101,14
2021 105,89 105,89
2022 69,91 522,02
2023 106,93 1496,52
2024 98,08 120,58

Cilji

Cilj, ki se ga zasleduje, je zmanjševanje spodbud, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP. Dolgoročni cilj je postopna ukinitev teh spodbud, do leta 2030 pa njihovo znatno zmanjšanje (cilj iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN)[1]). V Resoluciji o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50)[2] je med usmeritvami pri zelenem financiranju za prehod v nizkoogljično družbo (NOD) do leta 2030 navedeno tudi, da se bodo postopno zmanjševala vračila trošarine na energente, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP: v prometu bodo ukinjena do leta 2025 oziroma skladno z razvojem zakonodaje v EU, v industriji pa do leta 2030, oziroma bodo vračila trošarine pogojevana z izvedbo ukrepov za zmanjševanje izpustov (pridobljen certifikat v skladu s standardom ISO 50.001 ali ISO 14.001, kar prispeva k večanju energetske in snovne učinkovitosti idr.).


[1]     NEPN 2020, Vlada RS, februar 2020
(https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf)
NEPN 2024, Vlada RS, december 2024
(https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn2024_final_dec2024.pdf)

[2]     http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO131

 


Vrednost spodbud, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP, se je po padcu v letu 2011 postopno, a vztrajno dvigovala do leta 2017. Po tem letu se je vrednost spodbud zmanjševala do leta 2021, ko se je zaznalo prvo povečanje. V obdobju do leta 2024 so se spodbude občutno povečale, predvsem zaradi interventnih ukrepov, ki so bili uvedeni kot odziv na višje cene energije.

Brez upoštevanja interventnih ukrepov se obseg spodbud v letu 2023 v primerjavi z letom 2020 ni bistveno spremenil. Spodbude so bile v letu 2023 višje za 5,7 % glede na leto 2020, medtem ko prvi podatki za leto 2024 kažejo, da se bo ta razlika nekoliko zmanjšala - za približno 3 % v primerjavi z letom 2020. Tudi v letu 2023 ostajata med najbolj problematičnimi oblikami spodbud vračilo trošarin za dizelsko gorivo, namenjeno komercialni rabi (za tovorna vozila in vozila za prevoz potnikov), ter »feed-in« tarif za zemeljski plin, ki se uporablja v obratih soproizvodnje toplote in elektrike (SPTE).

Struktura spodbud, ki niso v skladu s cilji zmanjševanja izpustov TGP, se je v opazovanem obdobju spreminjala. Za leto 2023 znaša ocenjena vrednost teh spodbud 107 milijonov evrov, od tega je bilo:

  • 41 mio EUR (38 %) delnih vračil trošarine na dizelsko gorivo za komercialni namen,
  • 29 mio EUR (28 %) za feed-in tarifo za zemeljski plin, ki se uporablja v SPTE,
  • 13 mio EUR (12 %) za oprostitve plačil trošarine v energetiki,
  • 9 mio EUR (9 %) delnih vračil trošarine za industrijsko-komercialne namene ter
  • 8 mio EUR (8 %) delnih vračil trošarine za uporabo kmetijske in gozdarske mehanizacije.

Še vedno izstopajo vračila trošarin za dizelsko gorivo, katerih vrednosti v zadnjih letih nekoliko nihajo, vendar so leta 2023 še vedno predstavljala 38 % celotnega zneska spodbud.

Obdobje 2022–2024 so močno zaznamovali interventni ukrepi, ki so prispevali k izrazitemu povečanju obsega spodbud, neskladnih s cilji zmanjševanja izpustov TGP. V letu 2022 so interventni ukrepi znašali 452 milijonov EUR, v letu 2023 kar 1.390 milijonov EUR, medtem ko preliminarni podatki za leto 2024 kažejo znesek 23 milijonov EUR.

Pri tem je pomembno poudariti, da je bil znesek spodbud za fosilna goriva brez interventnih ukrepov v letu 2022 občutno nižji kot v prejšnjih letih in je znašal le 70 milijonov EUR. To je posledica interventnega ukrepa za omilitev energetske krize, v okviru katerega se je začasno znižala trošarina za dizelsko gorivo. Posledično so bila začasno ukinjena tudi vračila trošarin, ki so leta 2022 znašala le 2,3 milijona EUR, medtem ko so v letih 2020, 2021, 2023 in 2024 v povprečju predstavljala okoli 40 milijonov EUR. Interventni ukrep znižanja trošarin je v letu 2022 znašal 232 milijonov EUR. Podatki OECD za leto 2023 vključujejo tudi interventne ukrepe, ki temeljijo na zastarelih informacijah, zato se bo končna številka za leto 2023 še spremenila.

Čeprav so bili ti ukrepi zaradi izrednih razmer nujni in večinoma začasne narave, je pomembno ohraniti osrednji cilj – postopno zmanjševanje spodbud, ki delujejo v nasprotju s prizadevanji za zmanjšanje izpustov TGP. Ker se bodo podobne izredne razmere v prihodnje verjetno ponavljale, je ključno, da se nanje pripravimo z ukrepi, ki krepijo odpornost gospodarstva in družbe. Ti vključujejo predvsem ukrepe za zmanjšanje rabe energije ter ukrepe, ki spodbujajo uporabo domačih in obnovljivih virov energije, s čimer se zmanjšuje tudi odvisnost od nihanj na mednarodnih energetskih trgih.

Tabela 7:    Spodbude, ki so v nasprotju s cilji zmanjšanja izpustov TGP, v obdobju 2010−2024

Leto

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

2022[1]

2023

2024

Slovenija [mio EUR][2]

144

107

116

125

137

144

153

160

131

120

101

106

70

107

98

Slovenija [mio EUR] [3]

144

107

116

125

137

144

153

160

131

120

101

106

522

1.497

121

 

[1]     V letu 2022 je bil znesek spodbud brez interventnih ukrepov nižji kot v prejšnjih letih, ker so bile kot interventni ukrep začasno znižane trošarine za komercialni prevoz. V času veljavnosti ukrepa vračilo trošarine za komercialni prevoz ni bilo mogoče. Znesek znižanja trošarin pa je vključen v skupni znesek spodbud z interventnimi ukrepi.

[2]     Brez interventnih ukrepov.

[3]     Z interventnimi ukrepi.


Metodologija

Cilji povzeti po:

Cilji za ta kazalnik niso zastavljeni.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Kazalnik se izračunava v skladu z metodologijo OECD, katere podrobnosti so navedene pod Metodologijo obdelave podatkov.

Metodologija obdelave podatkov:

Metodologija za kazalnik je opredeljena na spletni strani OECD[1] in za oceno državnih podpor fosilnim gorivom uporablja »bottom-up« metodo. Kazalnik zajema vse neposredne proračunske prenose in davčne olajšave fosilnim gorivom znotraj več sektorjev (podpore in spodbude, sledi WTO opredelitvi[2]). Pristop omogoča za ta kazalnik enotno poročanje podatkov različnih držav. Podatki so pridobljeni iz uradnih vladnih virov, kar zagotavlja celovitost. Nekatere države so bolj transparentne glede dodeljevanja podpor fosilnim gorivom, kar se odraža v višjih spodbudah fosilnim gorivom. Vendar to ne pomeni nujno, da imajo te države višje ravni podpore od drugih držav, ampak lahko odraža samo, da so glede spremljanja podpor, ki jih zagotavlja država, bolj transparentne. Tovrstnih spodbud se ne ocenjuje glede na namen, za katerega so bile uvedene, ali glede na njihov gospodarski ali okoljski vpliv.

Kazalnik vključuje podatke o:

  • oprostitvah plačil trošarine (energetika, energetsko intenzivna podjetja, uporaba energentov v ribiških čolnih, gorivo za diplomatska predstavništva),
  • delnih vračilih trošarin za gorivo (uporaba delovnih strojev, pogonsko gorivo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo),
  • vračilih trošarin za dizelsko gorivo (komercialni namen),
  • feed-in tarifi za zemeljski plin,
  • podpori pri tržnih cenah za domači premog (po letu 2012 ni več aktualno),
  • podpori za zapiranje premogovnika Trbovlje-Hrastnik (po letu 2018 ni več aktualno),
  • povračilu davka na CO2 za podjetja, ki sodelujejo v programu za zmanjšanje izpustov TGP (po letu 2009 ni več aktualno).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Podatkovni niz za podpore fosilnim gorivom

EUR

OECD

2005−2024

/

tekoče leto za leto
X − 1

3. 10. 2025

da

 

[2]     World Trade Organization (WTO) opredelitev spodbude se nanaša na finančne mehanizme ali ukrepe, ki jih zagotavlja vlada, vključno z proračunskimi prenosi in davčnimi olajšavami, ki prinašajo korist ali prednost bodisi za proizvodnjo bodisi za porabo fosilnih goriv. Takšne oblike podpore lahko zavzemajo različne oblike, kot so subvencije, davčne olajšave ali druge finančne spodbude. Uradne definicije spodbud, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP, ni.

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 3

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 3

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Opombi:

*4   OECD metodologija: https://www.oecd.org/fossil-fuels/methodology/

*5   World Trade Organization (WTO) opredelitev spodbude se nanaša na finančne mehanizme ali ukrepe, ki jih zagotavlja vlada, vključno z proračunskimi prenosi in davčnimi olajšavami, ki prinašajo korist ali prednost bodisi za proizvodnjo bodisi za porabo fosilnih goriv. Takšne oblike podpore lahko zavzemajo različne oblike, kot so subvencije, davčne olajšave ali druge finančne spodbude. Uradne definicije spodbud, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP, ni.

Drugi viri in literatura


Related indicators