KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Spodbude, ki so v nasprotju z doseganjem cilja zmanjševanja izpustov TGP, so do leta 2017 vztrajno rasle, v zadnjih letih pa je prišlo do njihovega zmanjšanja. Leta 2021 so se v primerjavi z letom prej sicer spet nekoliko povečale, za 3 %. Izstopajo vračila trošarin za dizelsko gorivo, ki so se glede na leto 2020 sicer zmanjšale, vendar so še vedno predstavljale 31 % vseh spodbud, ki so v nasprotju z doseganjem ciljev zmanjševanja izpustov TGP. Spodbude usmerjajo potrošnike k večjim izpustom TGP, zato so za doseganje ciljnega zmanjšanja izpustov TGP potrebni dodatni ukrepi, ki so praviloma tudi dražji. Ciljna vednost za ta kazalec ni zastavljena, zasleduje se usmeritev »postopno znatno zmanjšanje spodbud, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP«.


Spodbujanje izdelkov in proizvodnje, ki so škodljivi za okolje, ne prispeva k doseganju ciljev zmanjševanja izpustov TGP, celo usmerja potrošnike k njihovemu povečevanju. Je tudi v nasprotju z načelom »onesnaževalec plača«. Gospodarstvo je najučinkovitejše, če so okoljski stroški v celoti vključeni v ceni proizvodov, stroške pa plačuje onesnaževalec. V primeru spodbud, ki so v nasprotju z doseganjem ciljev zmanjševanja izpustov TGP, okoljske stroške nosi celotna družba.

Enotne definicije, kaj so spodbude, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP, ni. S strani OECD je sprejeta definicija, da so spodbude, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP, posledica vladnih ukrepov posameznih držav, ki preko davčnih spodbud zvišujejo prihodke ali znižujejo stroške potrošnikom in proizvajalcem, pri čemer nastaja okoljska škoda (povečuje se količina odpadkov, povečujejo se izpusti, drugo onesnaževanje ali izkoriščanje naravnih virov).


Grafi

Slika PO24-1: Spodbude v obdobju 2005−2021, ki so v nasprotju s cilji zmanjšanja izpustov TGP
Viri:

Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Okolju škodljive subvencije
2005 80,70
2006 76,14
2007 79,63
2008 77,01
2009 104,24
2010 134,69
2011 99,74
2012 111,07
2013 122,08
2014 130,87
2015 140,12
2016 143,71
2017 149,43
2018 136,99
2019 119,70
2020 101,14
2021 103,96
Slika PO24-2: Struktura spodbud, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP, v obdobju 2010-2021
Viri:

OECD

Prikaži podatke
Promet [mio EUR] Diplomatska vozila [mio EUR] Kmetijstvo in ribištvo [mio EUR] Industrija in gradbeništvo [mio EUR] Energetika [mio EUR]
2005 0 0,17 5,86 7,83 66,84
2006 0 0,17 5,10 10,47 60,40
2007 0 0,16 6,44 12,65 60,39
2008 0 0,17 7,15 11,53 58,16
2009 26 0,20 13,36 14,35 50,33
2010 46,98 0,19 16,90 12,82 57,80
2011 13,80 0,18 15,36 9,69 60,71
2012 24,87 0,20 16,95 8,93 60,11
2013 37,46 0,21 19,06 9,20 56,16
2014 41,73 0,05 20,25 12,51 56,34
2015 43,69 0,19 20,69 11,44 64,10
2016 48,81 0,20 20,97 10,50 63,23
2017 53,52 0,20 21,09 11,15 63,47
2018 43,62 0,19 20,62 11,22 61,33
2019 35,92 0,18 20,18 10,49 52,93
2020 30 0,12 19,81 8,92 42,28
2021 32,24 0,13 19,87 9,92 41,79

Cilji

Cilj, ki se ga zasleduje, je zmanjševanje spodbud, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP. Dolgoročni cilj je ukinitev teh spodbud, do leta 2030 pa njihovo znatno zmanjšanje (cilj iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN)*1). V Resoluciji o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50)*2 je med usmeritvami pri zelenem financiranju za prehod v nizkoogljično družbo (NOD) do leta 2030 navedeno tudi, da se bodo postopno zmanjševala vračila trošarine na energente, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP: v prometu bodo ukinjena do leta 2025 oziroma skladno z razvojem zakonodaje v EU, v industriji pa do leta 2030, oziroma bodo vračila trošarine pogojevana z izvedbo ukrepov za zmanjševanje izpustov (pridobljen certifikat v skladu s standardom ISO 50.001 ali ISO 14.001, kar prispeva k večanju energetske in snovne učinkovitosti idr.)

Opomba:

*1   Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), Vlada RS, februar 2020

*2   http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO131


Vrednost spodbud, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP, se je po padcu v letu 2011 postopno, a vztrajno dvigovala do leta 2017. Po tem letu se je vrednost spodbud zmanjševala. Leta 2021 se je vrednost spodbud glede na leto prej ponovno nekoliko povečala, in sicer za 3 %. Najbolj problematično ostaja vračilo trošarin za dizelsko gorivo za komercialni namen (za tovorna vozila in vozila za prevoz potnikov) ter oproščeno plačilo trošarine od uporabe fosilnih goriv, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE).
Struktura spodbud, ki niso v skladu s cilji zmanjševanja izpustov TGP, se je v opazovanem obdobju spreminjala. Za leto 2021 znaša ocenjena vrednost teh spodbud 104 milijonov evrov, od tega je bilo:
•    32 mio EUR (31 %) delnih vračil trošarine na dizelsko gorivo za komercialni namen,
•    22 mio EUR (22 %) za feed-in tarifo za zemeljski plin, ki se uporablja v SPTE,
•    19 mio EUR (19 %) za oprostitve plačil trošarine v energetiki,
•    20 mio EUR (19 %) delnih vračil trošarine za uporabo kmetijske in gozdarske mehanizacije ter
•    10 mio EUR (10 %) delnih vračil trošarine za industrijsko-komercialne namene.
Še vedno izstopajo vračila trošarin za dizelsko gorivo, katerih vrednosti v zadnjih letih nekoliko nihajo, vendar so leta 2021 še vedno predstavljala 31 % celotnega zneska spodbud.
Glede obdavčenja je Vlada deloma omejena, v skladu z evropsko zakonodajo (t.i. Direktivo 2003/96/ES o obdavčitvi energentov) so namreč za vse države članice EU nekatere oprostitve trošarine obvezne. Za njihovo zmanjševanje bo potrebna sprememba pravnega reda EU. Slovenija pa uveljavlja tudi nekatere oprostitve trošarin, ki so po evropski zakonodaji opcijske in predstavljajo večji del zgoraj navedenega zneska*3.

Tabela 1:    Spodbude, ki so v nasprotju s cilji zmanjšanja izpustov TGP, v obdobju 2010−2021

Leto

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

135

100

111

122

131

140

144

149

137

120

101

104

Opomba:

*3   V skladu z evropsko zakonodajo (t.i. Direktivo 2003/96/ES o obdavčitvi energentov) so za vse države članice EU obvezne naslednje oprostitve trošarine: na pogonska goriva v letalskem in pomorskem prometu, na goriva, ki se uporabljajo za dvojno rabo, na goriva, ki jih porabljajo diplomatska in konzularna predstavništva in mednarodne organizacije. Slovenija pa uveljavlja tudi nekatere oprostitve trošarin, ki so po evropski zakonodaji opcijske, te so: oprostitev za goriva za proizvodnjo električne energije ter soproizvodnjo toplote in električne energije, delno vračilo trošarine za dizelsko gorivo, ki se porabi za t.i. komercialni namen, delno (50-odstotno) vračilo trošarine za energente za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu in strojegradnji, železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na smučiščih ter delno (70-odstotno) vračilo trošarine za energente za pogon kmetijske mehanizacije.


Metodologija

Cilji povzeti po:
Cilji za ta kazalec niso zastavljeni.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Kazalec se izračunava v skladu z metodologijo OECD, katere podrobnosti so navedene pod Metodologijo obdelave podatkov.

Metodologija obdelave podatkov:

Metodologija za kazalnik je opredeljena na spletni strani OECD*4 in za oceno državnih podpor fosilnim gorivom uporablja »bottom-up« metodo. Kazalnik zajema vse neposredne proračunske prenose in davčne olajšave fosilnim gorivom znotraj več sektorjev (podpore in spodbude, sledi WTO opredelitvi*5). Pristop omogoča za ta kazalnik enotno poročanje podatkov različnih držav. Podatki so pridobljeni iz uradnih vladnih virov, kar zagotavlja celovitost. Nekatere države so bolj transparentne glede dodeljevanja podpor fosilnim gorivom, kar se odraža v višjih spodbudah fosilnim gorivom. Vendar to ne pomeni nujno, da imajo te države višje ravni podpore od drugih držav, ampak lahko odraža samo, da so glede spremljanja podpor, ki jih zagotavlja država, bolj transparentne. Tovrstnih spodbud se ne ocenjuje glede na namen, za katerega so bile uvedene, ali glede na njihov gospodarski ali okoljski vpliv. 
Kazalnik vključuje podatke o:
•    oprostitvah plačil toršarine (energetika, energetsko intenzivna podjetja, uporaba energentov v ribiških čolnih, gorivo za diplomatska predstavništva),
•    delnih vračilih trošarin za gorivo (uporaba delovnih strojev, pogonsko gorivo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo),
•    vračilih trošarin za dizelsko gorivo (komercialni namen),
•    feed-in tarifi za zemeljski plin,
•    podpori pri tržnih cenah za domači premog (po letu 2012 ni več aktualno),
•    podpori za zapiranje premogovnika Trbovlje-Hrastnik (po letu 2018 ni več aktualno),
•    povračilu davka na CO2 za podjetja, ki sodelujejo v programu za zmanjšanje izpustov TGP (po letu 2009 ni več aktualno)
.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Podatkovni niz za podpore fosilnim gorivom

EUR

OECD

2005−2021

/

Tekoče leto za leto
X − 1

20. 7. 2023

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 3

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 3

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Opombi:

*4   OECD metodologija: https://www.oecd.org/fossil-fuels/methodology/

*5   World Trade Organization (WTO) opredelitev spodbude se nanaša na finančne mehanizme ali ukrepe, ki jih zagotavlja vlada, vključno z proračunskimi prenosi in davčnimi olajšavami, ki prinašajo korist ali prednost bodisi za proizvodnjo bodisi za porabo fosilnih goriv. Takšne oblike podpore lahko zavzemajo različne oblike, kot so subvencije, davčne olajšave ali druge finančne spodbude. Uradne definicije spodbud, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP, ni.

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura


Related indicators