Kazalec opazuje količine izrabljenega jedrskega goriva, kar predstavlja dobro oceno situacije na področju radioaktivnih odpadkov. Poleg tega spremlja tudi prostornino srednje in nizko radioaktivnih odpadkov.

Za prikaz količine izrabljenega jedrskega goriva se uporablja enota tHM (»tonnes of heavy metal«). Nizki in srednje radioaktivni odpadki so podani s številom sodov oz. drugih enot ali s prostornino (m³).

Radioaktivne odpadke po aktivnosti delimo na:

·         Visoke radioaktivne odpadke (VRAO) – visoka radiotoksičnost, znatna toplotna moč, sevajo več tisočletij

·         Srednje radioaktivni odpadki (SRAO) – vsebujejo večje količine radioaktivnosti, dodatno se delijo na odpadke z beta in gama sevalci (nizka in srednja radiotoksičnost, neznatna toplotna moč) ter odpadke z alfa sevalci (srednja radiotoksičnost, nizka toplotna moč)

·         Nizko radioaktivni odpadki (NRAO) – vsebujejo nizke do zanemarljive količine sevanja, dodatno se tako kot srednje radioaktivni odpadki delijo na odpadke z beta in gama delci ter odpadke z alfa delci (ARAO, 2007)

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) predstavlja daleč največji vir radioaktivnih odpadkov v Sloveniji. Izrabljeno jedrsko gorivo sodi med visoko radioaktivne odpadke, ob remontih in delovanju pa nastajajo tudi srednje in nizko radioaktivni odpadki. Vsi odpadki, ki nastajajo v jedrski elektrarni, se v njej tudi skladiščijo. Izrabljeno jedrsko gorivo v bazenu za izrabljeno gorivo, srednje in nizko radioaktivni odpadki pa v skladišču. Odpadki iz preostalih virov (industrija, raziskovalne organizacije, medicina) se skladiščijo v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju, ki ga upravlja Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO).

Lastništvo NEK je razdeljeno med Slovenijo in Hrvaško. Vsa vprašanja glede izkoriščanja elektrarne ter njene razgradnje med Slovenijo in Hrvaško ureja Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo in skupne izjave ob podpisu pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (BHRNEK, Ur. list RS-MP št. 23/2003).

Letna količina izrabljenega jedrskega goriva niha in je povezana z obratovanjem jedrske elektrarne. Leta 1991 ni bilo zamenjave goriva, leta 1994 se je remont[1] začel v decembru in zaključil v januarju naslednjega leta, leta 2004 pa je bil uveden 18 mesečni gorivni ciklus, zaradi česar v letih 2005, 2008, 2011 in 2014 ni bilo remonta. Količina izrabljenega goriva v skladišču v celotnem obdobju narašča, in sicer v povprečju 5,3 % letno. Zmogljivost skladišča je bila leta 2003 povečana, na 577 tHM. V letu 2017 je bila podpisana pogodba za projektiranje, opremo in izgradnjo suhega skladišča izrabljenega goriva. Odlaganje v to skladišče se bo pričelo leta 2020, ko bodo premestili prvi del izrabljenega goriva iz bazena. Novo skladišče bo narejeno zaradi večje varnosti, saj v suhem skladišču ni potrebno goriva hladiti z vodo, ampak je hlajenje zračno. Leta 2015 je bil bazen izrabljenega goriva napolnjen 68 %. Suho skladišče in bazen sta namenjena začasnemu skladiščenju, dolgoročno skladiščenje izrabljenega goriva pa predstavlja še velik tehnični izziv. Trenutno namreč tudi v svetu še ni nikjer ta problem rešen, najbližje so na Finskem in Švedskem (Zore, 2017).

Poleg jedrske elektrarne v Sloveniji deluje tudi raziskovalni reaktor TRIGA MARKII, ki deluje v okviru Instituta »Jožef Stefan«. Kljub skoraj 40-letnemu delovanju raziskovalni reaktor trenutno nima izrabljenega jedrskega goriva, ker je bilo leta 1999, v okviru posebnega programa, vrnjeno v Združene države Amerike. Kapaciteta skladišča v raziskovalnem reaktorju znaša 0,8 tHM.

Prvotno predvidena življenjska doba NEK je bila do leta 2023, vendar potekajo aktivnosti za podaljšanje obratovanja. Dva varnostna testa za podaljšanje obratovanja je NEK že prestala uspešno, zadnji, ki je prav tako pogoj za podaljšanje obratovanja, pa mora biti opravljen v letih 2022 in 2023. V Sloveniji obstajajo tudi načrti za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, vendar politične odločitve o tem projektu še ni. Raziskovalni reaktor bo obratoval najmanj do leta 2026 (Vlada RS, 2016). Leta 2014 je bil opravljen prvi občasni varnostni pregled, ki ga je treba ponavljati vsakih 10 let. Zaključku obratovanja bo prav tako sledila razgradnja.

V jedrski elektrarni nastaja večina srednjih in nizkih radioaktivnih odpadkov v Sloveniji. Leta 2015 je bilo v skladišču NEK 2264 m³ odpadkov (URSJV, 2016), prirast je znašal 38,9 m³. Kot je razvidno s slike je bilo v obdobju od leta 1990 opravljenih več postopkov zmanjšanja volumna odpadkov: leta 1995 – stiskanje odpadkov, v letih 1998, 2002 in 2005 sežiganje odpadkov[2] ter od leta 2005 naprej superkompaktiranje.

Radioaktivni odpadki, ki nastajajo v raziskovalni dejavnosti, medicini in industriji, so uskladiščeni v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju. To so predvsem:

• kontaminirani predmeti, kot so zaščitne obleke, rokavice, čistilni material, steklene posode, filtri ipd., ki so shranjeni v sodih;
• posebni odpadki, npr. kontaminirani ali aktivirani kovinski drogovi, cevi in drugi deli naprav, ki so preveliki za shranjevanje v sodih;
• zaprti viri sevanja: razne merilne naprave, ki se uporabljajo v industriji, npr. za merjenje debeline, gostote in vlage, za merjenje ravni ter napak v kovinskih odlitkih in zvarih.

Konec leta 2015 je bilo v Centralnem skladišču v Brinju shranjenih 93 m³ radioaktivnih odpadkov (URSJV, 2016).

Osnovni programski dokument za področje ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom je Resolucija o Nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025 (Ur. l. RS št. 31/2016). Nacionalni program ravnanja z RAO in IJG opredeljuje potrebne naloge, ki zagotavljajo trajno in varno rešitev problematike ravnanja z RAO in IJG ne glede na to, ali bo Republika Slovenija po izteku življenjske dobe NEK še ostala jedrska država ali ne. Gradnjo odlagališča NSRAO obravnava kot ključni okoljski projekt, saj pravočasno pridobljena lokacija in gradnja odlagališča zagotavljata učinkovito varovanje naravnega okolja pred nekontroliranimi emisijami radioaktivnih snovi. Za izvajanje dejavnosti, vezanih na dolgoročno ravnanje z RAO in IJG, je odgovoren izvajalec gospodarske javne službe – ARAO.

[1] Zamenjava goriva v reaktorju se izvede ob remontu.

[2] Sežiganje odpadkov se opravlja na Švedskem.