[KM08] Površine zemljišč z ekološkim kmetovanjem
Ključno sporočilo
Odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko, ki podpira širjenje ekološkega kmetovanja, je iz leta v leto večji. Površine zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju, so se v obdobju 1999-2010 povečale od 2.400 ha na 30.696 ha oziroma od 0,5 % na 6,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem še vedno močno prevladuje trajno travinje (v letu 2010 85 %), kar kaže na to, da so se za prehod v tovrstno pridelavo odločila predvsem živinorejska gospodarstva.
Definicija
Kazalec prikazuje površine zemljišč, ki so vključene v ekološko kmetovanje ter njihov delež glede na skupne površine kmetijskih zemljišč v uporabi. Zajete so vse površine, vključene v kontrolo ekološke pridelave, to je tiste, na katerih se ekološko kmetovanje že izvaja, in tiste, ki se preusmerjajo v ekološko pridelavo. Kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski učinkovitosti ukrepa, kaže pa na odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko, ki podpira tovrstno pridelavo.
Grafi
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (1999-2003); Statistični urad Republike Slovenije, 2011.
| 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| površine z ekološkim kmetijstvom - skupaj | ha | 2400 | 5446 | 10828 | 13828 | 20018 | 23018.9 | 23169.1 | 26830.7 | 29322 | 29836.4 |
| travinje | ha | - | - | 10000 | 12800 | 18500 | 20908 | 21669.8 | 24458.3 | 25796.5 | 26309 |
| njive in vrtovi: zelenjadnice in jagode | ha | - | - | 41 | 58 | 68 | 81.8 | 141.6 | 96.5 | 107.8 | 101.2 |
| trajni nasadi - skupaj | ha | - | - | 107 | 120 | 150 | 389.2 | 433.4 | 688.6 | 873.6 | 919.2 |
| trajni nasadi: sadovnjaki | ha | - | - | 55 | 65 | 100 | 335.6 | 359.6 | 536.2 | 668.6 | 712.3 |
| trajni nasadi: vinogradi | ha | - | - | 52 | 55 | 50 | 49.1 | 67.2 | 125 | 184 | 190.7 |
| trajni nasadi: oljčniki | ha | - | - | - | - | - | 4.5 | 6.6 | 27.4 | 21 | 16.2 |
| trajni nasadi: drevesnice, trsnice, matičnjaki | ha | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| kmetijska zemlja v uporabi (KZU) - skupaj | ha | 498591 | 508960 | 509624 | 505462 | 509709 | 490520 | 508759 | 490318 | 498466 | 492424 |
| delež kmetijske zemlje v uporabi (KZU) z ekološkim kmetijstvom | % | 0.5 | 1.1 | 2.1 | 2.7 | 3.9 | 4.7 | 4.6 | 5.5 | 5.9 | 6.1 |
| 2009 | 2010 | ||||||||||
| površine z ekološkim kmetijstvom - skupaj | ha | 29388.4 | 30695.9 | ||||||||
| travinje | ha | 25432.4 | 26189.7 | ||||||||
| njive in vrtovi: zelenjadnice in jagode | ha | 124.2 | 122.4 | ||||||||
| trajni nasadi - skupaj | ha | 1033.5 | 1169.1 | ||||||||
| trajni nasadi: sadovnjaki | ha | 780.3 | 793.1 | ||||||||
| trajni nasadi: vinogradi | ha | 203.3 | 296.9 | ||||||||
| trajni nasadi: oljčniki | ha | 50 | 76.6 | ||||||||
| trajni nasadi: drevesnice, trsnice, matičnjaki | ha | - | 2.4 | ||||||||
| kmetijska zemlja v uporabi (KZU) - skupaj | ha | 468496 | 482803 | ||||||||
| delež kmetijske zemlje v uporabi (KZU) z ekološkim kmetijstvom | % | 6.3 | 6.4 |
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2001-2003); Statistični urad Republike Slovenije, 2011.
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Trajni travniki in pašniki | 1000 ha | 10 | 12.8 | 18.5 | 20.9 | 21.7 | 24.5 | 25.8 | 26.3 | 25.4 | 26.2 |
| Njive in vrtovi | 1000 ha | 0.7 | 0.9 | 1.4 | 1.7 | 1.1 | 1.7 | 2.7 | 2.6 | 2.9 | 3.3 |
| Trajni nasadi | 1000 ha | 0.1 | 0.1 | 0.2 | 0.4 | 0.4 | 0.7 | 0.9 | 0.9 | 1 | 1.2 |
EUROSTAT, 2011.
| Bolgarija | Malta | Irska | Romunija | Francija | Ciper | Poljska | Madžarska | Nizozemska | Luksemburg | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2005 | % | 0.2 | 0.1 | 0.8 | 0.7 | 1.9 | 1 | 1 | 2.2 | 2.5 | 2.4 |
| 2009 | % | 0.2 | 0.5 | 1.1 | 1.2 | 1.9 | 1.9 | 2.3 | 2.4 | 2.6 | 2.7 |
| Belgija | Velika Britanija | Litva | Nemčija | Portugalska | Danska | Slovenija | Španija | Finska | Slovaška | ||
| 2005 | % | 1.7 | 3.8 | 2.3 | 4.7 | 6.2 | 4.9 | 4.6 | 3.1 | 6.5 | 4.6 |
| 2009 | % | 3 | 4.1 | 4.8 | 5.6 | 5.7 | 5.9 | 6.3 | 7 | 7.2 | 7.5 |
| Italija | Grčija | Latvija | Češka | Estonija | Švedska | Avstrija | EU-27 | ||||
| 2005 | % | 7.3 | 7.6 | 6.8 | 7.1 | 7.2 | 7 | 16.7 | 3.6 | ||
| 2009 | % | 8.1 | 8.5 | 8.7 | 10.6 | 11 | 12.8 | 18.5 | 4.7 |
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Baza ukrepov 2010.
Cilji
- do leta 2013 v ekološko kmetovanje vključiti 64.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013),
- do leta 2015 v ekološko kmetovanje vključiti 20 % kmetijskih zemljišč v uporabi (Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji)
Komentar
Ekološko kmetovanje je posebna oblika trajnostnega načina gospodarjenja z naravnimi viri, ki sledi načelom dviga kakovosti hrane, zmanjševanja onesnaženosti okolja in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Na površinah, ki so namenjene ekološki pridelavi, ni dovoljena uporaba sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in lahko topnih mineralnih gnojil, regulatorjev rasti in hormonov, gensko spremenjenih organizmov ipd. Do leta 2001 so v Sloveniji za tovrstno pridelavo veljala Priporočila za ekološko kmetovanje (MKGP) oziroma sprejete smernice ekoloških društev in združenj. Od leta 2001 je ekološko kmetovanje urejeno s pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi, ki je usklajen z evropsko uredbo o ekološkem načinu pridelovanja.
V Sloveniji se je ekološko kmetovanje začelo širiti konec 1990-ih, prve podpore za tovrstno pridelavo pa so kmetovalci lahko uveljavljali v letu 1999. Leta 2001 je bila podpora ekološkemu kmetovanju vključena v slovenski kmetijsko-okoljski program, ki je po vstopu v EU postal del Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.
V letu 1999 je bilo v kontrolo ekološkega kmetovanja vključeno 2.400 ha oziroma 0,5 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Do leta 2010 se je ekološko kmetijstvo razširilo na 30.696 ha ali 6,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Površine zemljišč z ekološkim kmetovanjem so se povečale predvsem na račun vključevanja trajnih travnikov in pašnikov, vzporedno pa se je širilo tudi ekološko kmetovanje na njivah in vrtovih ter v trajnih nasadih. Delež trajnega travinja v strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem se sicer v zadnjih letih zmanjšuje (od 92 % leta 2001 na 85 % leta 2010), še vedno pa predstavlja prevladujočo obliko ekološke rabe zemljišč. To potrjuje tudi prostorska razporeditev ekološkega kmetovanja. Največ površin z ekološkim kmetovanjem glede na skupno kmetijsko zemljo v uporabi se tako nahaja na območjih, kjer prevladuje ekstenzivno travinje (kraška območja Primorske, Notranjske in Kočevskega, gorsko-višinska območja Koroške), najmanj pa v nižinskih območjih, kjer naravne razmere omogočajo intenzivno kmetovanje in pestrejšo izbiro proizvodnih usmeritev (severovzhodna Slovenija, Novomeška kotlina in Posavje, severni del Ljubljanske kotline).
Ekološko kmetijstvo se širi tudi v EU. V EU-27 se je v letu 2009 izvajalo (ali pa so bile površine v preusmeritvi) na 4,7 % skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi (v letu 2005 na 3,6 %). Najvišje deleže ekološkega kmetijstva imajo Avstrija (18,5 % v letu 2009), Švedska (12,8 %), Estonija (11,0 %) in Češka (10,6 %). Po deležu kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetijstvom se Slovenija uvršča v zgornjo polovico držav EU-27 (na 11 mesto).
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Programu razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 in Akcijskem načrtu razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015 (ANEK).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatke o številu kmetijskih gospodarstev in površini zemljišč v kontroli ekološkega kmetovanja zbira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), objavljeni pa so na njihovi spletni strani (Delovna področja > Kmetijstvo in razvoj podeželja > Sonaravno kmetijstvo > Kmetijsko okoljska plačila > Ekološko kmetovanje > Ekološko kmetijstvo - dejstva in podatki > Analiza stanja ekološkega kmetijstva v Sloveniji).
Od leta 2004 dalje so kot vir uporabljeni podatki o ekološkem kmetovanju, objavljeni v SI-STAT podatkovnem portalu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) (http://www.stat.si). V SI-STAT bazi so tudi podatki o skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi.
Skrbnik podatkov: MKGP in SURS
Datum zajema podatkov za kazalec: 27.7.2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o vključenosti v ekološko kmetovanje posredujejo organizacije, pooblaščene za kontrolo in certificiranje. Podatki zajemajo površine, za katere so kmetijska gospodarstva že pridobila certifikat in površine v preusmeritvi v ekološko kmetovanje v prehodnem obdobju pred pridobitvijo certifikata. Podatki so objavljeni enkrat letno in so na voljo od leta 1999 dalje.
Metodologija obravnavanja podatkov: Podatki o površinah z ekološkim kmetovanjem so uporabljeni neposredno, relativni kazalec pa je izračunan z deljenjem teh površin s skupno kmetijsko zemljo v uporabi (površine z ekološkim kmetijstvom/KZU x 100).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Prednost kazalca je v njegovi redni objavi v okviru SURS. Poročanje je urejeno s predpisi in je enotno za celotno EU.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za EU:
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki o deležu kmetijske zemlje v uporabi, vključenem v ekološko kmetovanje po posameznih državah članicah EU so dostopni v zbirkah podatkov EUROSTAT (Statistics Database > Statistics > Main tables > Agriculture, forestry and fisheries > Agriculture > Organic farming > Area under organic farming (%)).
Skrbnik podatkov: Evropska komisija, EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: 16.12.2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o površinah se nanašajo na zemljišča, vključena v kontrolo ekološkega kmetovanja. Podatke posredujejo države članice enkrat letno.
Metodologija obravnavanja podatkov: Podatki so uporabljeni neposredno.
Geografska pokritost: EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov):Prednost kazalca je v njegovi redni objavi v okviru EUROSTAT. Poročanje je urejeno s predpisi in je enotno za celotno EU.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1