Ekološko kmetovanje je posebna oblika trajnostnega načina gospodarjenja z naravnimi viri, ki sledi načelom dviga kakovosti hrane, zmanjševanja onesnaženosti okolja in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Na površinah, ki so namenjene ekološki pridelavi, ni dovoljena uporaba sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in lahko topnih mineralnih gnojil, regulatorjev rasti in hormonov, gensko spremenjenih organizmov ipd. Do leta 2001 so v Sloveniji za tovrstno pridelavo veljala Priporočila za ekološko kmetovanje (MKGP) oziroma sprejete smernice ekoloških društev in združenj. Od leta 2001 je ekološko kmetovanje urejeno s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki je usklajen z evropsko uredbo o ekološkem načinu pridelovanja (Uredba Sveta (EGS) 2092/91).

Kazalec prikazuje površine zemljišč, ki so vključene v ekološko kmetovanje ter njihov delež glede na skupne površine kmetijskih zemljišč v uporabi. Zajete so vse površine, vključene v kontrolo ekološke pridelave, to je tiste, na katerih se ekološko kmetovanje že izvaja, in tiste, ki se preusmerjajo v ekološko pridelavo. Kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski učinkovitosti ukrepa, kaže pa na odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko, ki podpira tovrstno pridelavo.

V Sloveniji se je ekološko kmetovanje začelo širiti konec 90-ih, prve podpore za tovrstno pridelavo pa so kmetovalci lahko uveljavljali v letu 1999. Leta 2001 je bila podpora ekološkemu kmetovanju vključena v slovenski kmetijsko-okoljski program, ki je po vstopu v EU postal del Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.

V letu 1999 je bilo v kontrolo ekološkega kmetovanja vključeno 2.400 ha oziroma 0,5 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Do leta 2007 se je ekološko kmetijstvo razširilo na 29.322 ha ali 5,9 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem še vedno močno prevladuje travinje (v letu 2007 88 %), kar kaže na to, da so se za prehod v tovrstno pridelavo odločila predvsem živinorejska gospodarstva.

Ekološko kmetijstvo se širi tudi v EU. V EU-15 se je v letu 2005 izvajalo (ali pa so bile površine v preusmeritvi) na 4,3 % skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi (v letu 1998 1,7 %). Nadpovprečno velik delež ekološkega kmetijstva imajo Avstrija (11 % v letu 2005), Italija (8 %), Švedska, Finska in Grčija (7 %), med novimi članicami pa Češka, Estonija in Latvija (7 %). Po deležu kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetijstvom se Slovenija uvršča okoli sredine držav EU-25.