V zadnjih stoletjih se je površina gozdov v Sloveniji stalno povečevala, po letu 2010 pa se je povečevanje umirilo in ostaja zadnja leta razmeroma stabilno. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do leta 2009, ko je njegova površina narasla na 58,5 % in do danes, ko se je površina umirila pri 58,0 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-27, za Švedsko in Finsko.
Kazalec prikazuje površino in delež gozdov v skupni površini Slovenije. Podatki so prikazani za obdobje 1875–2020.
V Zakonu o gozdovih (ZG) (Uradni list RS, št. 30/93 in spremembe) je gozd opredeljen kot zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 m in ima površino najmanj 0,25 ha. V gozd spadajo tudi zemljišča v zaraščanju na površini najmanj 0,25 ha, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 m ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 % ter obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 ha.
V letu 2007 so bila v Zakonu o gozdovih opredeljena tudi druga gozdna zemljišča. To so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem, na površini najmanj 0,25 ha, ki niso gozd in se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene (npr. rušje). Med druga gozdna zemljišča se uvrščajo tudi obore v gozdovih za rejo divjadi in zemljišča pod daljnovodi v gozdu. Te površine so se od leta 2008 ob obnovah gozdnogospodarskih načrtov postopoma izločala iz gozdne površine in uvrščale v navedeno kategorijo. Danes (2020) predstavlja ta kategorija 17.768 ha.
FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) gozd opredeljuje kot območje, pokrito z drevesnimi krošnjami (ali z določeno lesno zalogo) z več kot 10 % površine na površini večji kot 0,5 ha. Drevesa morajo biti sposobna doseči višino 5 metrov na obravnavanem rastišču. Sem pod istimi pogoji štejemo tudi plantaže gozdnega drevja in površine, ki so trenutno brez gozda (zaradi poseka ali naravnih ujm). Vključene so gozdne drevesnice, semenski sestoji, gozdne ceste, protipožarne poseke itd.
Zavod za gozdove Slovenije, 2023 (31.12.2022)
druga gozdna zemljišča [%] | gozd [%] | |
---|---|---|
1875 | 35,99 | |
1953 | 42,03 | |
1956 | 43,68 | |
1961 | 46,53 | |
1970 | 46,93 | |
1980 | 51,28 | |
- | ||
1990 | 52,84 | |
1991 | 53,12 | |
1992 | 53,40 | |
1993 | 53,69 | |
1994 | 53,97 | |
1995 | 54,16 | |
1996 | 54,20 | |
1997 | 54,74 | |
1998 | 54,80 | |
1999 | 55,03 | |
2000 | 55,95 | |
2001 | 56,37 | |
2002 | 56,71 | |
2003 | 57,11 | |
2004 | 57,41 | |
2005 | 57,67 | |
2006 | 57,90 | |
2007 | 58,37 | |
2008 | 58,50 | |
2009 | 58,50 | |
2010 | 58,50 | |
2011 | 0,32 | 58,40 |
2012 | 0,32 | 58,40 |
2013 | 0,45 | 58,40 |
2014 | 0,53 | 58,30 |
2015 | 0,56 | 58,30 |
2016 | 0,61 | 58,30 |
2017 | 0,71 | 58,20 |
2018 | 0,81 | 58,10 |
2019 | 0,89 | 58 |
2020 | 0,88 | 58 |
2021 | 0,88 | 58 |
2022 | 0,88 | 58 |
Zavod za gozdove Slovenije, 2022 (31.12.2022)
površina gozda [hektar] | |
---|---|
1875 | 729716,76 |
1953 | 852147 |
1956 | 885501 |
1961 | 943209 |
1970 | 951484 |
1980 | 1039626 |
- | |
1990 | 1071151 |
1991 | 1076913,50 |
1992 | 1082676 |
1993 | 1088438,50 |
1994 | 1094201 |
1995 | 1097929 |
1996 | 1098844 |
1997 | 1109710 |
1998 | 1111006 |
1999 | 1115661 |
2000 | 1134227 |
2001 | 1142869 |
2002 | 1149633 |
2003 | 1157824 |
2004 | 1163812 |
2005 | 1169196 |
2006 | 1173847 |
2007 | 1183252 |
2008 | 1185145 |
2009 | 1186104 |
2010 | 1185169 |
2011 | 1184369 |
2012 | 1184526 |
2013 | 1183433 |
2014 | 1181943 |
2015 | 1182016 |
2016 | 1182278 |
2017 | 1180281 |
2018 | 1177244 |
2019 | 1176754 |
2020 | 1176069 |
2021 | 1176542 |
2022 | 1176542 |
State of Europe’s Forests 2020, Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe - FOREST EUROPE (7. 05. 2021)
gozdna površina [1000 ha] | površina ostalih gozdnih površin [1000 ha] | skupaj površina [1000 ha] | delež gozda [%] | delež ostalih gozdnih površin [%] | delež skupaj [%] | |
---|---|---|---|---|---|---|
Malta | 0 | 0 | 0 | 1,10 | 0 | 1,10 |
Nizozemska | 370 | 0 | 370 | 11 | 0 | 11 |
Irska | 782 | 66 | 848 | 11,40 | 1 | 12,40 |
Velika Britanija | 3190 | 20 | 3210 | 13,20 | 0,10 | 13,30 |
Danska | 628 | 37 | 665 | 15 | 0,90 | 15,90 |
Belgija | 689 | 33 | 722 | 22,70 | 1,10 | 23,80 |
Madžarska | 2053 | 200 | 2253 | 22,70 | 2,20 | 24,90 |
Turčija | 22220 | 713 | 22933 | 28,90 | 0,90 | 29,80 |
Romunija | 6929 | 16 | 6945 | 30,10 | 0,10 | 30,20 |
Poljska | 9483 | 0 | 9483 | 31 | 0 | 31 |
Nemčija | 11419 | 0 | 11419 | 32,70 | 0 | 32,70 |
Francija | 17253 | 843 | 18096 | 31,50 | 1,50 | 33 |
Švica | 1269 | 75 | 1344 | 32,10 | 1,90 | 34 |
Češka | 2677 | 0 | 2677 | 34,70 | 0 | 34,70 |
Bolgarija | 3893 | 24 | 3917 | 35,90 | 0,20 | 36,10 |
Litva | 2201 | 62 | 2263 | 35,10 | 1 | 36,10 |
Luksemburg | 89 | 3 | 92 | 36,50 | 1,10 | 37,66 |
Italija | 9566 | 1866 | 11432 | 32,50 | 6,30 | 38,80 |
Slovaška | 1926 | 20 | 1946 | 40,10 | 0,40 | 40,50 |
Ciper | 173 | 213 | 386 | 18,70 | 23,10 | 41,80 |
Hrvaška | 1939 | 618 | 2557 | 34,70 | 11 | 45,70 |
Norveška | 12180 | 2145 | 14325 | 40 | 7,10 | 47,10 |
Avstrija | 3899 | 130 | 4029 | 47,20 | 1,60 | 48,80 |
Grčija | 3903 | 2636 | 6539 | 30,30 | 20,40 | 50,70 |
Portugalska | 3312 | 1543 | 4855 | 36,20 | 16,80 | 53 |
Španija | 18572 | 9382 | 27954 | 37,20 | 18,80 | 56 |
Latvija | 3411 | 108 | 3519 | 54,90 | 1,70 | 56,60 |
Estonija | 2438 | 94 | 2532 | 56,10 | 2,20 | 58,30 |
Slovenija* | 1238 | 27 | 1271 | 61,50 | 1,40 | 62,90 |
Švedska | 27980 | 2364 | 30344 | 68,70 | 5,80 | 74,50 |
Finska | 22409 | 746 | 23155 | 73,70 | 2,50 | 76,20 |
EU-28 | 162422 | 21052 | 183474 | 38,30 | 5 | 38,19 |
Gozdovi predstavljajo velik delež v skupni površini Slovenije in so tako bistveni gradnik slovenske krajine. Obseg in spremembe na gozdnih površinah in drugih gozdnatih zemljiščih so osnovni, hkrati pa tudi ključni kazalnik za oceno trajnosti gospodarjenja z gozdovi.
Površina gozdov je eden izmed osnovnih in lažje merljivih kazalcev o gozdu, zato imamo zelo izčrpen niz podatkov, ki sega vse do leta 1875, ko je bilo na območju današnje Slovenije le 36 % gozda. Od takrat se površina gozdov v Sloveniji nenehno povečuje, po letu 2010 pa se je naraščanje umirilo. Trend spreminjanja površine ni enak v vsej Sloveniji. Površina gozdov se povečuje tam, kjer je gozdov z vidika pokrajinske raznolikosti in pokrajinskega videza že zdaj veliko, na drugi strani pa se v predelih z intenzivnim kmetijstvom in še posebej v primestnih predelih srečujemo s hudimi pritiski na gozdni prostor, ki postopno, kljub prizadevanjem po ohranjanju gozdov, marsikje vodijo h krčenju že tako pičlih gozdnih ostankov (Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, Uradni list RS, št. 111/07).
Po poročilu Zavoda za gozdove Slovenije je znašala površina gozda v letu 2022 1.176.069 ha. Tako danes gozd pokriva 58,0 % ozemlja Slovenije. Največ gozda smo imeli leta 2009 in sicer 1.186.104 ha, leta 2022 pa je njegova površina 9.562 ha manjša. Površina gozda se je torej v preteklem obdobju nekoliko zmanjšala, na račun izločitve ruševja iz gozdnih površin pri obnovi gozdnogospodarskih načrtov, kar je vidno iz slike GZ04-1 kjer skupna površina gozda in drugih gozdnih zemljišč ostaja enaka in je razlika v površini gozda posledica drugačnega interpretiranja gozda in ostalega gozdnega prostora. Razporeditev in spremembe gozdnih površin v sklopu zajema in spremljanja rabe kmetijskih zemljišč spremlja tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Po študiji State of Europe’s Forests 2020 znaša površina gozda v Sloveniji 1.271.000 ha (v letu 2020), kar predstavlja 62,9 % celotnega ozemlja države (2020). V to oceno so poleg gozdnih površin vključene tudi ostale površine, porasle z gozdom. Samo gozdnih površin je po ocenah 1.238.000 ha, kar predstavlja 61,5 % ozemlja Slovenije. V primerjavi s celotno Evropo je delež gozda precej večji, seveda pa je njen delež v absolutnem precej manjši. Skupna površina gozdov v Evropi (EU-28) je znašala v letu 2020 162.422.000 ha, povprečni delež gozda pa je 34,1 %. Slovenija je po deležu gozda na tretjem mestu, večji delež gozda v skupni površini imata le Finska (73,7 %) in Švedska (68,7 %). Največjo površino gozda ima Švedska, kjer gozd zavzema 27.980.000 ha.
V obdobju 1990–2020 se je delež gozda v Sloveniji povečal za 5,2 indeksne točke.
Podobna gibanja v evropskem merilu zasledimo že v preteklih desetletjih. Velik delež pogozdovanj je bil izveden takoj po drugi svetovni vojni, ta trend pa se je v zadnjih desetletjih umiril. V Sloveniji kmetijske površine ni dovoljeno pogozdovati, tudi v Evropi pa je vse manj površin, ki so primerne za pogozdovanje, hkrati pa se povečujejo stroški teh del. Še počasneje se povečuje delež gospodarskih gozdov. Razlog za to je vse večji delež zavarovanih območij.
Ker se delež gozdov v Sloveniji bistveno ne spreminja in se tudi razmerje površine gozda drugih gozdnih zemljišč stabilizira/umirja se trend kazalca označi za pozitivno. S poudarkom, da je gozd potrebno varovati na območjih, kjer je pritisk fragmentacije gozda (zmanjšanje površinskega in funkcionalnega deleža gozda) zaradi vpliva kmetijstva, gospodarske infrastrukture, poselitve in drugih dejavnosti.
Cilji povzeti po: Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07), Nacionalnem programu varstva okolja (Uradni list RS, št. 83/99 in 41/04 – ZVO-1).
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Podatek je posodobljen vsako leto ob inventuri gozdnogospodarskih enot za potrebe izdelave 10-letnih gozdnogospodarskih načrtov. Vsako leto se tako obnovijo podatki za približno desetino slovenskih gozdov. Podlaga za to delo so najnovejši dostopni digitalni ortofoto posnetki in terenski ogledi gozdov, ki se izvajajo ob opisih sestojev. Vse legalne spremembe površin zaradi človekove dejavnosti (krčitve, infrastruktura) v času veljavnosti načrta se prav tako evidentirajo.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Način ugotavljanja površine gozdov določa Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/10 in 200/20). Površina gozdov po 2. členu Zakona o gozdovih se izvirno ugotavlja s projekcijo ustreznih posnetkov, pridobljenih z metodami daljinskega zaznavanja, na temeljne topografske načrte, ki se po potrebi preveri na terenu. V gozd se uvrščajo tudi kmetijska zemljišča v zaraščanju, če se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene in je pokrovnost gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja na njih presegla 75 %, pri čemer se površine, ki so večje od 0,5 ha, obravnavajo po delih, velikih 0,5 ha. Meja gozda se vriše na temeljno topografsko karto (merila 1:5.000 ali 1:10.000), ki je dokumentacijsko gradivo k načrtu. Na ravni odsekov in na višjih ravneh se površine gozdov navajajo na 0,01 ha natančno. Površina gozda se po posameznih parcelah ugotavlja s prekrivanjem prostorskih prikazov območja gozda in parcel ter se po potrebi preveri na terenu.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Delež gozda na območju današnje Slovenije |
% |
Zavod za gozdove Slovenije, 2021 |
1875-2020 |
1. april, za preteklo leto |
letno |
31 december 2020 |
Da |
Površina gozda na območju današnje Slovenije |
ha |
Zavod za gozdove Slovenije, 2021 |
1990-2020 |
1. april, za preteklo leto |
letno |
31. december 2020 |
Da |
Opredelitev kazalca
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov: Zbiranje podatkov in pripravo poročila State of Europe’s Forests(2020) je koordinirala Enota za zvezo FOREST EUROPE Bratislava s podporo številnih partnerjev, avtorjev in drugih sodelujočih. Predstavljene podatke so posamezne države posredovale prek skupnih vprašalnikov FOREST EUROPE / UNECE / FAO ali so bili pridobljeni s postopkom daljinskega zaznavanja, ki so jih posredovali mednarodni ponudniki podatkov, in sicer Evropski program za gozdne genske vire (EUFORGEN), Statistični urad Evropske unije (EUROSTAT), Mednarodni operativni program za ocenjevanje in so bili pridobljeni ter s postopkom daljinskega zaznavanja,spremljanje učinkov onesnaževanja zraka na gozdove (ICP-Forests), Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, vseevropski skupni sistem za spremljanje ptic (PECBMS) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Podatki o površini gozda se zbirajo na vsakih 5 – 10 let, vse od leta 1946.
Podatki o stanju in razvoju gozdov uporabljeni za mednarodno poročanje za Slovenijo so pridobljeni na podlagi velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE). MGGE je bil na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev (4 km x 4 km) preko celotne Slovenije izveden v letih 2000, 2007, 2012 in 2018, 2020. Podatki o gozdu so izmerjeni ali ocenjeni znotraj istega leta.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Uporabljen podatek o deležu gozda je prikazan v odstotkih in prikazuje podatke za posamezne države EU-28 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska), Veliko Britanijo ter za Norveško, Švico in Turčijo.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Delež gozda v nekaterih evropskih državah |
% |
State of Europe’s Forests 2020, Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe - FOREST EUROPE |
2020 |
V letu, ko je poročilo izdano, odvisno od države poročevalke. (Za Slovenijo je v poročilu 2020 podatek iz 2018). |
5 let |
7.5.2021 |
Opredelitev kazalca
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni