Kazalec prikazuje porabo končne energije v gospodinjstvih ter strukturo porabljene energije glede na vir energije oz. gorivo in glede na vrsto rabe.

Končna energija je definirana kot vsota rabe energije v sektorjih končne rabe – predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter široki rabi, ki vključuje gospodinjstva, storitve ter kmetijstvo.

Gospodinjstva v Sloveniji porabijo več kot 20 % vse končne energije, skupaj s predelovalnimi dejavnostmi in gradbeništvom pa nekaj več kot polovico. Zmanjševanje rabe končne energije je pomembno, tako z vidika zagotavljanja zanesljivosti dobave energije in konkurenčnosti gospodarstva, kakor tudi z vidika zmanjševanja vpliva na okolje preko zniževanja izpustov onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov.

Poraba končne energije v gospodinjstvih po letu 2003 rahlo pada predvsem na račun naftnih proizvodov, ki smo jih v letu 2009 porabili za skoraj 40 % manj kot leta 2003, ko je bila poraba največja. Povečanje rabe energije v letu 2008 je posledica zamika nakupa tekočih goriv leta 2007 v leto 2008 zaradi naraščajočih cen ter tudi hladnejšega leta 2008. Ostalih vrst energije po letu 2003 porabimo približno enako. Nekaj nihanja je bilo v tem obdobju le pri zemeljskem plinu in toploti.

Leta 2009 smo za oskrbo gospodinjstev porabili 1,1 milijon toe (tona ekvivalentne nafte) energije iz različnih energetskih virov. Iz obnovljivih virov (vključene tudi hidroelektrarne) in odpadkov (29 %), naftnih proizvodov (27 %), električne energije (25 %) ter zemeljskega plina (11 %) in toplote (9 %).

Gospodinjstva so v letu 2009 porabila več kot 49.000 TJ energije. Največ energije v slovenskih gospodinjstvih porabimo za ogrevanje prostorov (66 %), ogrevanja sanitarne vode (16 %) ter za druge namene (15 %), ki obsegajo razsvetljavo, električne naprave, idr.. Za kuhanje je bilo porabljene več kot 3 % vse porabljene energije. Med porabljenimi energenti so prevladovala lesna goriva (npr. polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi) s 34 %, sledi električna energija s 23 %, ekstra lahko kurilno olje s 22 %, zemeljski plin s 9 % in daljinska toplota s 8 %.

Med energenti, porabljenimi za ogrevanje prostorov, so prevladovala lesna goriva (45 %), ekstra lahko kurilno olje (27 %) in zemeljski plin (11 %). Za ogrevanje sanitarne vode so se v glavnem uporabljali električna energija (28 %), ekstra lahko kurilno olje (25 %) in lesna goriva (24 %). Med energenti, uporabljenimi za kuhanje, sta prevladovala utekočinjeni naftni plin (41 %) in električna energija (29 %).

Prostori v stanovanjih in sanitarna voda so se v letu 2009 večinoma ogrevali s centralnim ogrevanjem, saj je bilo na ta način ogretih 78 % stanovanj in 57 % vode. Lokalno je bilo ogretih 12 % stanovanj ter 33 % vode, medtem ko je bilo daljinskega ogrevanja v obeh primerih 10 %.

V Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 – 2016 je opisan nabor instrumentov za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih s poudarkom na ogrevanju in rabi električne energije. Vendar je njihova izvedba odvisna od zagotavljanja sredstev in seznanjanja uporabnikov z možnostmi ter koristmi učinkovite rabe energije. Paket finančnih spodbud pokriva štiri programe: za energetsko učinkovito obnovo stavb in trajnostno gradnjo stavb, energetsko učinkovite ogrevalne sisteme, učinkovito rabo električne energije in shema učinkovite rabe energije za gospodinjstva z nizkimi prihodki.

V gospodinjstvih v EU-25 (poročilo EEA, 2008) se največ energije porabi za ogrevanje prostorov (70 %), za segrevanje vode (14 %) ter za električne aparate in osvetljevanje (12 %). V večini držav članic EU-15 se je splošna učinkovitost ogrevanja prostorov v gospodinjstvih v zadnjih 15 letih povečala predvsem zaradi boljše izolacije in preprečevanja izgube toplote. Vendar pa so rast števila in površine stanovanj ter povečane povprečne temperature več kot izničila ta izboljšanja.

Potenciali za učinkovito rabo energije v gospodinjstvih so predvsem pri rabi energije za ogrevanje ter rabi električne energije. Na podlagi ukrepov iz nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost znaša predviden prihranek končne energije v gospodinjstvih za obdobje 2008-2016 1165 GWh. Energijo bomo prihranili predvsem zaradi finančnih spodbud za učinkovito rabo električne energije, energijskega označevanja gospodinjskih aparatov in drugih naprav ter finančnih spodbud za energetsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb. V tem sektorju je vrsta ukrepov za učinkovito rabo energije stroškovno učinkovitih, a njihovo izvedbo preprečuje vrsta ovir. To so zlasti finančne ovire pri zagotavljanju sredstev za izvedbo investicij in uporabnikovo nepoznavanje možnosti in koristi učinkovite rabe energije.

Možnosti za izboljšanje učinkovite rabe energije so tudi pri električnih napravah in osvetljevanju. Nekatere vrste žarnic porabijo od 30 do celo 80 % manj energije.