Kazalec prikazuje porabo končne energije v gospodinjstvih ter strukturo porabljene energije glede na vir energije oz. gorivo in glede na vrsto rabe.

Končna energija je definirana kot vsota rabe energije v sektorjih končne rabe – predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter široki rabi, ki vključuje gospodinjstva, storitve ter kmetijstvo.

Kazalec poraba energije in goriv v gospodinjstvih omogoča prikaz vpliva gospodinjstev na okolje. Zmanjševanje rabe energije ter sprememba strukture v smeri večjega deleža OVE, daljinskega ogrevanja in električne energije prispeva k manjšemu negativnemu vplivu na okolje. Pri OVE je vpliv na okolje v večini primerov manjši kot pri rabi fosilnih goriv, izjema je lesna biomasa in izpusti onesnaževal, pri čemer pa je ob primerni rabi možno negativen učinek rabe lesne biomase glede na ostala goriva močno zmanjšati. Prednost lesne biomase je v lokalni proizvodnji. Pri povečevanju rabe električne energije in daljinske toplote se okoljski učinek prestavi iz manjših naprav v gospodinjstvih na večje naprave, pri čemer je zmanjševanje in nadzor izpustov na večjih napravah lažje.

Gospodinjstva v Sloveniji porabijo 21,6 % vse končne energije. Zmanjševanje rabe končne energije je pomembno, tako z vidika doseganja ciljev na področju učinkovite rabe energije, kakor tudi z vidika zmanjševanja vplivov na okolje preko zniževanja izpustov onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov.

Leta 2019 smo za oskrbo gospodinjstev porabili 1,057 milijon toe (tona ekvivalentne nafte) energije iz različnih energetskih virov. Iz obnovljivih virov (43,4 %) - lesna goriva (npr. polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi) imajo 39 %, naftnih proizvodov (11,8 %), električne energije (27,8 %), zemeljskega plina (10 %) ter toplote (7 %). Glede na indikativni cilj iz AN URE je bila raba leta 2019 višja za 1,6 %.

Poraba končne energije v gospodinjstvih po letu 2003 rahlo pada predvsem na račun naftnih proizvodov, ki smo jih v letu 2009 porabili za skoraj 40 % manj kot leta 2003, ko je bila poraba največja, leta 2019 pa kar 74 % manj. Skupna raba energije se je v obdobju 2000-2019 zmanjšala za 15 %. Poleg naftnih proizvodov (zmanjšanje za 67 %) se je zmanjšala še raba gorljivih OVE (za 12 %), kamor sodi lesna biomasa ter daljinske toplote (za 22 %). Povečala se je poraba zemeljskega plina (za 80 %), električne energije (za 31 %) ter geotermalne in sončne energije (za 847 %).

Največ energije v slovenskih gospodinjstvih porabimo za namene kot so ogrevanje (62 %) pripravo tople vode (17 %), kuhanje (4 %) ter hlajenje prostorov (1 %). Ostala nerazporejena raba predstavlja 16 %. Pri električni energiji se je največ porabi za pripravo tople vode z 18 %, sledi ogrevanje prostorov s 14 %. Veliki GA skupaj s televizijo in računalniki porabijo 23 %, razsvetljava 5 %, klimatske naprave pa 3 %. Druga raba električne energije predstavlja 29 %.

Med energenti, porabljenimi za ogrevanje prostorov, so prevladovala lesna goriva (50 %), ekstra lahko kurilno olje (13 %) in zemeljski plin (11 %). Za ogrevanje sanitarne vode so se v glavnem uporabljali električna energija (30 %), lesna goriva (25 %) in zemeljski plin (14 %). Med energenti, uporabljenimi za kuhanje, sta prevladovala električna energija (51 %) In utekočinjeni naftni plin (28 %).

V Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost 2014-2020 je opisan nabor instrumentov za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih s poudarkom na ogrevanju in rabi električne energije. Vendar je njihova izvedba odvisna od zagotavljanja sredstev in seznanjanja uporabnikov z možnostmi ter koristmi učinkovite rabe energije. Paket finančnih spodbud pokriva štiri programe: za energetsko učinkovito obnovo stavb in trajnostno gradnjo stavb, energetsko učinkovite ogrevalne sisteme, učinkovito rabo električne energije in shema učinkovite rabe energije za gospodinjstva z nizkimi prihodki.

Ukrepi za obdobje 2021-2030 so navedeni v Celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu.