Kazalec prikazuje kopalne vode obalnega morja v Sloveniji ter njihovo kakovost. Kopalne vode so odseki na morju, namenjeni izključno kopanju. Določeni so tam, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi oziroma se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč.

Kopalne vode delimo na:

- kopalna območja – so območja kopalne vode v naravnem okolju, kjer se glede varstva pred utopitvami kopamo na lastno odgovornost, zagotovljeno je spremljanje kakovosti kopalne vode;

- naravna kopališča – imajo upravljavca, ki ima podeljeno pravico za neposredno rabo vode, poleg spremljanja kakovosti kopalne vode, je kopanje organizirano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami.

V Sloveniji se kakovost kopalnih voda spremlja že od leta 1988 dalje. Vse do vstopa v Evropsko unijo so bila pod rednim nadzorom na morju predvsem naravna kopališča z upravljavcem, občasno pa je bilo opravljeno preskušanje vzorcev kopalne vode tudi na drugih lokacijah, kjer so se ljudje tradicionalno kopali v večjem številu.

S prenosom evropskih kopalnih direktiv v nacionalni pravni red je na morju določenih 21 odsekov - kopalnih voda, ki ustrezajo zakonsko določenim kriterijem. To število kopalnih voda na 10 km obalne linije uvršča Slovenijo v sam vrh med evropskimi državami, saj si 3. mesto deli skupaj z Malto in Francijo, na prvi dve mesti se uvrščata Italija in Belgija. V Evropi je kopalnih voda več kot 21.000, kar 70 % jih je na morju, največ kopalnih voda na morju pa ima Italija, sledita ji Francija, Španija in Grčija.

Glede na način upravljanja, slovenske kopalne vode delimo na naravna kopališča in na kopalna območja. Naravnih kopališč je na morju 14, kopalnih območij 7. Kopališča imajo upravljavca, ki je dolžen za varnost in urejenost kopališča. Prisotni so reševalci iz vode, kopališče je označeno, akvatorij, namenjen kopanju je omejen, urejenost letno preverjajo ustrezne inšpekcijske službe. Na 7 kopalnih območjih se kopamo v naravnem okolju, do katerega je urejen dostop po javni poti. Tu ni upravljavca, za varnost ni poskrbljeno, zato se tu kopamo na lastno odgovornost. Lokalna skupnost običajno poskrbi za odstranjevanje odpadkov, postavljena so lahko kemična stranišča. Ker akvatorij za kopanje ni ograjen, se moramo zavedati, da se na morju od obale lahko oddaljimo le do 150 metrov.

Na kopalnih vodah se redno spremlja kakovost vode in o tem obvešča javnost. Vzorčenje kopalne vode in preskušanja na 14 dni od konca maja do sredine septembra izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki ob vzorčenju opravi terenske meritve ter organoleptično oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja. V odvzetih vzorcih vode v mikrobiološkem laboratoriju se ugotavlja prisotnost dveh mikrobioloških parametrov, ki sta pokazatelja morebitnega fekalnega onesnaženja (Escherichia coli, intestinalni enterokoki). Ustreznost posameznega vzorca vode je ocenjena glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ob koncu kopalne sezone se kopalne vode razvrsti po kakovosti v 4 razrede (slaba, zadostna, dobra in odlična) na osnovi prisotnosti obeh bakterij v vodi v zadnjih 4 kopalnih sezonah. Ocene in podatki o stanju kopalnih voda so ob koncu koledarskega leta posredovani Evropski komisiji oziroma Evropski okoljski agenciji za pripravo poročila o stanju kopalnih voda v Evropi.

Obveščanje javnosti o stanju kopalnih voda omogoča interaktivna karta, ki omogoča pregled tudi preko mobilnih telefonih. Z njo uporabnik na enostaven način izve kakšna je kakovost in temperatura vode. Informacije o stanju kopalnih voda so kopalcem na voljo tudi na informacijskih tablah na kopališčih in kopalnih območjih.

Za načrtovanje ukrepov za izboljšanje kakovosti vode ima vsaka kopalna voda izdelan tudi profil. Ti vključujejo opis značilnosti kopalne vode in drugih površinskih voda na prispevnem n vplivnem območju kopalne vode ter popis virov onesnaženja, ki bi lahko vplivalo na kakovost vode in škodilo zdravju kopalcev. Možni viri onesnaženosti kopalnih voda so komunalne, industrijske in onesnažene padavinske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in morebitni prelivi ob nalivih in tudi kopalci sami (izločanje in spiranje umazanije s površine telesa kopalcev, izločki iz telesnih odprtin ipd.) in tudi iztrebki živali (psi, ptiči, glodalci). Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti toka vode, plimovanja, temperature, sončnega sevanja, slanosti in sedimentacije.

Izkušnje kažejo, da so negativne posledice za zdravje, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem, okužbe poškodovane kože, oči in sluhovoda, epidemiološke študije navajajo okužbe prebavil, akutno okužbo dihal, možne so poškodbe (zdrsi). Pozorni moramo biti tudi na kakršno koli onesnaženje na obali (iztrebki živali, ostri predmeti, alge), v in ob vodi pa smo lahko izpostavljeni tudi prekomernemu sončnemu sevanju. Po kopanju se priporoča tuširanje. Napotki in najpogostejša tveganja za zdravje, ki jih predstavlja kopalna voda so predstavljeni na spletni strani NIJZ (www.nijz.si).

Kljub znanim tveganjem je rekreacija v kopalnih vodah zelo priporočljiva zaradi izjemne koristi za krepitev in varovanje zdravja in dobro počutje, zato jo moramo spodbujati in zagotavljati ustrezno varnost in higieno kopalne vode. Na splošno je kakovost kopalnih voda na morju zelo dobra, saj je vsako leto večina kopalnih voda razvrščenih v razred odlično oz. je vsebnost bakterij v vodi minimalna, kar nas med državami Evropske unije uvršča v sam vrh. Redno spremljanje kakovosti kopalne vode redko zazna lokalna kratkotrajna onesnaženja (kopališči Plaža hotela Vile Park (2017) in Žusterna (2019)), ki navadno vodijo v kratkotrajno odsvetovanje kopanja, o čemer so kopalci pravočasno obveščeni.