Kazalec prikazuje kopalne vode obalnega morja v Sloveniji ter njihovo kakovost. Kopalne vode so odseki na morju, namenjeni izključno kopanju. Določeni so tam, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi oziroma se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč.

Kopalne vode delimo na:

- kopalna območja – so območja kopalne vode v naravnem okolju, kjer se glede varstva pred utopitvami kopamo na lastno odgovornost, zagotovljeno je spremljanje kakovosti kopalne vode; 
- naravna kopališča – imajo upravljavca, ki ima podeljeno pravico za neposredno rabo vode, poleg spremljanja kakovosti kopalne vode, je kopanje organizirano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami.

Do vstopa Slovenije v EU (2004) se je kakovost vode za kopanje v obalnem morju redno preverjala na 32 lokacijah - kopališčih z upravljavcem in na mestih, kjer so se kopalci v večjem ali manjšem številu tradicionalno zbirali in kopali. Leta 2004 se je začelo redno izvajanje državnega monitoringa v skladu s prvo evropsko kopalno direktivo. Monitoring je redno potekal na kopališčih z upravljavcem (t. i. naravna kopališča) ter na kopalnih območjih – odsekih na morju, kjer se ljudje v večjem številu že tradicionalno kopajo.

Na morju je bilo leta 2004 določenih 19 kopalnih voda, po dopolnitvi seznama leta 2008 pa 21, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja. Na 14 naravnih kopališčih na morju je varno kopanje in spremljanje kakovosti kopalnih voda do leta 2010 zagotavljal upravljavec kopališča, medtem ko je na 6 kopalnih območjih v obdobju 2004 do 2008 in na 7 v letu 2009 monitoring kakovosti kopalnih voda zagotavljala Agencija RS za okolje. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh kopalnih vodah, tako na naravnih kopališčih kot tudi kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje; izvajalci so bili območni zavodi za zdravstveno varstvo oziroma Nacionalni laboratorij za okolje in hrano.

Z namenom, da se zaščiti zdravje kopalcev, se je kakovost kopalne vode spremljala vsakih 14 dni v času kopalne sezone (od 15. 6. do 30. 9. v obdobju 2004–2008 in od 1. 6. do 15. 9. v letu 2009), na nekaterih mestih spremenljive kakovosti pa, v obdobju 2004–2009, tedensko. V vzorcih vode so se opravila preskušanja na mikrobiološke ter fizikalne in kemijske parametre, v skladu z državnimi predpisi in direktivami EU.

Podatki spremljanja kakovosti kopalnih voda na morju v skladu s prvo evropsko kopalno direktivo 76/160/EGS, na podlagi senzoričnih ocen in opravljenih laboratorijskih preskusov treh fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli, v obdobju 2004–2009), ne kažejo kemijskega onesnaženja. Mikrobiološki parametri (skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega izvora in streptokoki fekalnega izvora (enterokoki)), ki so se preskušali v okviru monitoringa, v obdobju 2004–2009, so le občasno pokazali kratkotrajna fekalna onesnaženja; ta so se običajno pojavljala le po obilnejših padavinah.

Viri onesnaženosti kopalnih voda so lahko komunalne in industrijske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in morebitni prelivi ob nalivih. Vzroki onesnaženosti kopalne vode in okolice so tudi izločanje in spiranje fekalne umazanije s površine telesa kopalcev, izločki iz telesnih odprtin npr.: izločki iz nosu, žrela, pljuč, oči, ran, urin in feces kopalcev ter feces živali (psi, ptiči, glodalci). Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti toka vode, plimovanja, temperature, sončnega sevanja, slanosti in sedimentacije.

Rekreacija v kopalnih vodah je zelo priporočljiva zaradi izjemne koristi za krepitev in varovanje zdravja ter za dobro počutje, zato jo moramo spodbujati in zagotavljati ustrezno varnost in higieno kopalne vode. Tveganje za zdravje je odvisno od kraja in vrste aktivnosti. Kopalec se lahko okuži z uživanjem onesnažene vode, vdihavanjem aerosola z mikroorganizmi in snovmi ter v stiku s kožo in sluznicami, zlasti z očmi. Izpostavljenost je možna tudi v okolici kopalne vode, npr. na obalnem pesku, objektih in napravah ter vodnih atrakcijah (tobogani, plezala, naprave za skoke v vodo ipd.). Možne so tudi poškodbe.

Izkušnje kažejo, da so negativne posledice za zdravje, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem, okužbe poškodovane kože, oči in sluhovoda, epidemiološke študije navajajo okužbe prebavil, akutno febrilno okužbo dihal idr. V kopalni vodi moramo biti pozorni na možen pojav cvetenja alg in cianobakterij, saj nekatere vrste lahko povzročajo zdravstvene težave (alergijo, bruhanje, driska idr.). Ključni ukrepi so tudi priprava primerne informacije za javnost, obveščanje ter identifikacija virov onesnaženja in njihovo zmanjšanje ali odstranitev. Tudi zaradi možnosti zdrsa na obraslih podlagah oz. mokrih tleh je potrebna dodatna previdnost. Pozorni moramo biti na kakršnokoli onesnaženje na obali (iztrebki živali, ostri predmeti, alge), na površini vode (odpadki, madeži, gošče), v vodi in na dnu vode, vidljivost mora biti do dna, na ovire v vodi (preplet korenin in alg, objekti v vodi, odpadki, stabilnost tal). Po kopanju se priporoča tuširanje. Pri dejavnostih v in ob vodi smo lahko izpostavljeni tudi prekomernemu sončnemu sevanju (zlasti UVB), ki lahko vodi do opeklin kože, staranja kože, spremembe v očesni leči (katarakta), nastanka kožnega raka idr., prenizkim ali previsokim temperaturam, valovanju, plovilom idr.

Poleg tega lahko predstavlja nenadna potopitev pregretega organizma v vročem vremenu v mrzlo vodo tveganje za zdravje: lahko nastopi poslabšanje koordinacije, izguba nadzora nad dihanjem, upočasnitev utripa srca, mišični krči, izguba zavesti, utopitev. Bolj občutljive skupine ljudi, kot so npr. uporabniki z določenimi zdravstvenimi težavami, nosečnice in majhni otroci, bi se morali izogibati ekstremnim temperaturam kopalne vode. (Varno kopanje in plavanje v površinskih kopalnih vodah – priporočila za kopalce, http://www.nijz.si/sl/varno-kopanje-in-plavanje-v-povrsinskih-kopalnih-vodah-priporocila-za-kopalce; Najpogostejša tveganja, ki jih predstavlja kopalna voda, http://www.nijz.si/sl/najpogostejsa-tveganja-ki-jih-predstavlja-kopalna-voda).

Organokositrove spojine, ki se spremljajo kot onesnaževalo tudi v morju in so bile pretekla leta prekomerno prisotne, z zdravstvenega vidika ne ogrožajo varnosti kopanja. To so sintetične spojine, ki so se kot biocid dodajale barvam za ladje, za zaščito lesa, uporabljajo pa se tudi v hladilnih napravah, v papirni industriji; prisotne so bile v vodovodnih ceveh, v oblačilih, plenicah itd. V letu 2008 je bila v državni pravni red prenesena nova evropska direktiva o upravljanju kakovosti kopalnih voda (2006/7/ES). Od leta 2010 dalje se v okviru monitoringa spremljata indikatorja fekalnega onesnaženja (Intestinalni entrokoki in Escherichia coli), ki glede na rezultate preskušanja ne kažeta fekalnega onesnaženja kopalnih voda obalnega morja. Zaradi spremenljivosti rezultatov v preteklih letih in spremenjenega sistema vrednotenja kakovosti pa ne moremo govoriti o izrazitem trendu izboljševanja ali poslabševanja kakovosti, je pa stanje od leta 2010 dalje stabilnejše. Od leta 2009 dalje so, razen leta 2011, vse kopalne vode obalnega morja odlične, kar nas uvršča v sam vrh med državami EU.

V letu 2017 je bila ob rednem spremljanju kakovosti kopalne vode v kopališču Plaža hotela Vile park v vzorcu, odvzetem v skladu s programom dne 1. 8. 2017, ugotovljena ekstremno visoka vrednost fekalnih bakterij. Izdana je bila prepoved kopanja, ki je bila objavljena na spletnih straneh pristojnih inštitucij in posredovana medijem. Obvestilo je bilo poslano tudi upravljavcu kopališča Hoteli Bernardin, ki je izvedel ukrepe obveščanja in prepovedi na kopališču ter o poteku dogodkov redno obveščal goste in obiskovalce.

Ob pregledu terena v zaledju kopalne vode je bil odkrit potencialni vir onesnaženja in v nekaj dneh odpravljen. Zaradi loma kanalizacijske cevi je prišlo do puščanja komunalne odpadne vode, posledično so se komunalne odpadne vode zlivale v zemljine in nato v meteorni jašek, ki se zaključi v neposredni bližini kopališča hotela Vile Park. V času prepovedi je bila kakovost vode dnevno spremljana na kopališču Plaža hotela Vile Park, na meteornem iztoku ter na dveh sosednjih kopališčih (Plaža Grand hotela Bernardin ter Kopališče Hoteli morje). Ob ustreznih rezultatih dveh zaporednih vzorcev vode na kopališču Plaža hotela Vile Park je bila prepoved kopanja ukinjena.

Ker gre za redek izjemni dogodek kratkotrajnega onesnaženja, za katerega pa so bili sprejeti in izvedeni ukrepi odprave in obveščanja, se po zahtevah direktive rezultat preskušanja vode z dne 1. 8. 2017 ne vključi v 4 letni niz podatkov oz. v statistično vrednotenje. Tako je Plaža hotela Vile Park razvrščena v razred odlično glede na rezultate monitoringa 4 kopalnih sezon, kar velja tudi za vse ostale kopalne vode na morju v tem letu. V skladu z novimi predpisi je bil v letu 2011 za posamezno kopalno vodo izdelan tudi profil kopalne vode, ki zajema opis vseh pomembnih naravnih značilnosti obravnavane kopalne vode ter opredelitev in opis vseh pomembnih virov onesnaževanja, ki so posledica človekove dejavnosti in ki lahko vplivajo na kakovost kopalne vode ter ocene možnosti razraščanja cianobakterij in makroalg. Vsaka kopalna voda ima v profilu ustrezno prikazano prispevno in vplivno območje. Prispevna območja kopalnih voda so določena na podlagi hidrografskih razvodnic in so območja, s katerih celinske vode preko potokov, rek ali jezer odtekajo v kopalno vodo. Vplivna območja so določena na podlagi kriterijev iz zakonodaje na področju odvajanja odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Ker na teh območjih lahko izvajanje človekovih dejavnosti vpliva na kakovost kopalne vode, so območja podlaga državi in lokalnim skupnostim za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja; ti se nanašajo predvsem na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ali na izdajo okoljevarstvenih dovoljenj. Profili kopalnih voda so objavljeni na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor(http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/kopalne_vode/seznam_in_profili_kopalnih_voda/profili_kopalnih_voda/).