KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zdravje ljudi in ekosistemov
  3. Izpostavljenost otrok povišani ravni hrupa zaradi cestnega prometa v Mariboru

[ZD27] Izpostavljenost otrok povišani ravni hrupa zaradi cestnega prometa v Mariboru
Impacts

Ključno sporočilo
Neutral

Od 34 vrtcev in 22 osnovnih šol pri nobeni stavbi mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča (55 dB(A)), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, ni presežena z vseh strani stavbe. Pri 12 osnovnih šolah in 24 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je bilo v mestu Maribor v teh 12 osnovnih šolah 4.097 učencev, v 24 vrtcih pa 2.909 otrok. Glede na podatke sicer predvidevamo, da v učilnicah in prostorih večine osnovnih šol in vrtcev, hrup cestnega prometa ne moti pouka oziroma ne moti otrok pri igri in počitku. Kljub temu priporočamo, da se pri najbolj izpostavljenih šolah opravijo meritve hrupa v prostorih.

Kazalec prikazuje potencialno izpostavljenost otrok v vrtcih in osnovnih šolah hrupu cestnega prometa v mestu Maribor. V šolskem letu 2013/2014 je bilo v Mariboru v 22 osnovnih šolah skupno 7.182 učencev, v 34 vrtcih pa 3.809 otrok.
Izpostavljenost otrok se nanaša na obremenjenost s hrupom v dnevnem obdobju zaradi cestnega prometa, Ldan. Uporabo Ldan utemeljujemo z dejstvom, da izobraževalna dejavnost tako v šolah kot v vrtcih poteka v dnevnem času.
Kazalec Ldan je določen kot dolgoročna (trajna) raven hrupa v skladu s SIST ISO 1996-2, in sicer za obdobje dneva (od 6.00 do 18.00 ure) vseh koledarskih dni posameznega leta (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju). Podatki za Ldan so povzeti iz strateške karte hrupa za območje mesta Maribor. Nanašajo se na leto 2011, ko je bila izdelana Karta hrupa za območje mesta Maribor, površina 41 km2 in število prebivalcev 95.586 leta 2014 (Vir podatkov: SURS,GURS, MOM,2014).
Jakost zvoka izražamo z decibeli, dB(A) in s tem upoštevamo različno občutljivost človeškega ušesa pri različnih zvočnih frekvencah. Najbolj sprejemljiv parameter za opis povprečne ravni hrupa je ekvivalentna stalna raven hrupa (Leq), oziroma LAeq (A-utežena ekvivalentna raven zvoka). Ekvivalentna raven zvočnega tlaka LAeq je povprečna raven zvočnega tlaka v določenem časovnem obdobju izražena v dB(A). Kazalec hrupa LAFmax je maksimalna vrednost ravni hrupa LAF v danem časovnem intervalu ali v času merjenja, prav tako z upoštevanjem filtra A (SIST ISO 1996-1,2).
Hrup je zvok, ki je neželen in zato moteč. V šolah hrup med poukom moti sporazumevanje, branje, učenje, pomnjenje ter reševanje zahtevnih nalog, v vrtcih pa razne aktivnosti in spanje v času počitka. Tudi na igriščih je hrup lahko moteč, moti sporazumevanje in poveča vznemirjenost otrok. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 1999) bi bilo potrebno zmanjšati tveganje za zdravje in počutje otrok, ki je povezano z okoljskim hrupom.

Grafi

Slika ZD27-1: Izpostavljenost osnovnih šol hrupu zaradi cestnega prometa v mestu Maribor - raven hrupa na najbolj izpostavljeni fasadi šole
Viri:

Agencija RS za okolje, Mestna občina Maribor, 2015.

Prikaži podatke
40-45 dB(A) 45-50 dB(A) 50-55 dB(A) 55-60 dB(A) 60-65 dB(A) 65-70 dB(A) 70-75 dB(A)
osnovne šole število 0 1 9 6 4 2 0
učenci število 0 311 2774 2365 1165 567 0
osnovne šole % 0 4.5 40.9 27.3 18.2 9.1 0
učenci % 0 4.3 38.6 32.9 16.2 7.9 0
Slika ZD27-2: Izpostavljenost vrtcev hrupu zaradi cestnega prometa v mestu Maribor - raven hrupa na najbolj izpostavljeni fasadi vrtca
Viri:

Agencija RS za okolje, Mestna občina Maribor, 2015

Prikaži podatke
40-45 dB(A) 45-50 dB(A) 50-55 dB(A) 55-60 dB(A) 60-65 dB(A) 65-70 dB(A) 70-75 dB(A)
vrtci število 1 3 6 6 15 3 0
otroci število 59 306 535 810 1633 466 0
vrtci % 2.9 8.8 17.6 17.6 44.1 8.8 0
otroci % 1.5 8 14 21.3 42.9 12.2 0

Cilji

Cilji spremljanja izpostavljenosti otrok okoljskemu hrupu v šolah in vrtcih so sledeči:
- varovanje zdravja in počutja otrok med poukom v šolah ter med aktivnostmi in počitkom v vrtcih,
- postavitev prioritetnih seznamov osnovnih šol in vrtcev, kjer bi bilo hrup potrebno preveriti z meritvami,
- ureditev primernega učnega okolja za otroke,
- izboljšanje pogojev na igriščih v neposredni okolici vrtcev in šol,
- primerna ureditev prometa v okolici vrtcev in šol,
- dobro načrtovanje novih gradenj vrtcev in šol.

Mejne vrednosti okoljskega hrupa v prostorih in na igriščih:
- mejna vrednost okoljskega hrupa v učilnicah v skladu s Pravilnikom o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/1999) ne sme presegati 40 dB(A). Svetovna zdravstvena organizacija svetuje celo nižjo mejno vrednost, in sicer 35 dB(A) (WHO, 1999);
- mejna vrednost okoljskega hrupa v bivalnih prostorih ponoči v skladu s Pravilnikom o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/1999) ne sme presegati 35 dB(A). Svetovna zdravstvena organizacija svetuje nižjo mejno vrednost, 30 dB(A) (WHO, 1999);
- mejna vrednost ekvivalentnega okoljskega hrupa LAeq na šolskem igrišču na prostem po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije ne sme presegati 55 dB(A) (WHO, 1999);
- odmevni čas v prazni učilnici, ki je priporočen, naj bi bil med 0,5 do 0,8 sekunde (WHO, 1999).

Mejne in priporočene vrednosti po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju:
- Mejne vrednosti za kazalce hrupa podnevi znašajo 75dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 60 dB(A) v III. območju, 55 dB(A) v II. območju in 50 dB(A) v I. območju. Ponoči pa mejne vrednosti za kazalce hrupa znašajo 65 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 50 dB(A) v III. območju, 45 dB(A) v II. Območju in 40 dB(A) v I območju.
- Kritične vrednosti kazalcev hrupa podnevi znašajo 80 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 69 dB(A) v III. območju, 63 dB(A) v II. območju in 57 dB(A) v I. območju. Ponoči pa mejne vrednosti za kazalce hrupa znašajo 80 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 59 dB(A) v III. območju, 53 dB(A) v II. območju in 47 dB(A) v I. območju.
- Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča uporaba ceste ali železniške proge in obratovanje večjega letališča znašajo podnevi 70 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 65 dB(A) v III. območju, 60 dB(A) v II. območju in 55 dB(A) v I. območju. Ponoči mejne vrednosti znašajo 60 dB(A) v IV. območju, 55 dB(A) v III. območju, 50 dB(A) v II. območju in 45 dB(A) v I območju varstva pred hrupom. Zvečer pa mejne vrednosti znašajo 65 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 60 dB(A) v III. Območju, 55 dB(A) v II. območju in 50 dB(A) v I. območju varstva pred hrupom.
- Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča naprava, obrat, letališče, ki ni večje letališče, helikoptersko vzletišče, objekt za pretovor blaga in odprto parkirišče znašajo podnevi 73 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 58 dB(A) v III. Območju, 52 dB(A) v II. Območju in 47 dB(A) v I. območju varstva pred hrupom. Ponoči mejne vrednosti znašajo 63 dB(A) v IV. območju, 48 dB(A) v III. Območju, 42 dB(A) v II. Območju, 37 dB(A) v I. območju varstva pred hrupom. Zvečer pa mejne vrednosti znašajo 68 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 53 dB(A) v III. Območju, 47 dB(A) v II. Območju in 42 dB(A) v I območju varstva pred hrupom.

Ocena izpostavljenosti zunanjih fasad osnovnih šol je pokazala, da pri 12 osnovnih šolah (54,5 % vseh šol) vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi hrup zaradi cestnega prometa presega mejno vrednost Ldan, 55 dB(A) (priporočena vrednost ekvivalentnega okoljskega hrupa LAeq za igrišča pri vrtcih in šolah (WHO, 1999)). Obremenitev s hrupom pri nobeni od 22 šol ne presega vrednosti Ldan = 55 dB(A) na vseh fasadah stavbe. Pri 10 osnovnih šolah (v teh je 43 % vseh učencev) mejna vrednost 55 dB(A) ni presežena na nobeni fasadi. Te šole so glede okoljskega hrupa zaradi cestnega prometa v najprimernejšem okolju. Vrednosti hrupa v prostorih niso ocenjene. Zaradi previdnosti predlagamo, da se pri stavbah, kjer je na najbolj izpostavljeni fasadi mejna vrednost presežena, opravijo meritve hrupa tudi v prostorih. Glede na podatke sicer predvidevamo, da v učilnicah večine osnovnih šol hrup cestnega prometa ne moti pouka.

Ocena izpostavljenosti zunanjih fasad vrtcev je pokazala, da je 24 vrtcev (70,6 % vseh vrtcev) vsaj iz ene smeri izpostavljenih hrupu cestnega prometa, ki presega Ldan 55 dB(A). Obremenitev s hrupom pa pri nobenem od 34 vrtcev ne presega vrednosti Ldan = 55 dB(A) na vseh fasadah stavbe. Pri 10 vrtcih (v teh je 23,6 % vseh otrok) mejna vrednost 55 dB(A) ni presežena na nobeni fasadi in so torej ti vrtci locirani v primerni okolici za otroška igrišča. Vrednosti hrupa v prostorih niso ocenjene. Zaradi previdnosti predlagamo, da se pri stavbah, kjer je na najbolj izpostavljeni fasadi mejna vrednost presežena, opravijo meritve hrupa tudi v prostorih. Glede na podatke sicer predvidevamo, da v prostorih večine vrtcev hrup cestnega prometa ne moti otrok pri igri in počitku.

Kritični učinki hrupa v šolah in vrtcih so motnje sporazumevanja, motnje pridobivanja informacij (npr. razumevanja in branja) in povečana vznemirjenost (WHO, 1999). Otroci so zaradi okoljskega hrupa v dnevnem času bolj moteni kot odrasli dokler ne razvijejo vseh sposobnosti poslušanja. Hrup moti učenje otrok v kritični fazi njihovega razvoja, saj imajo otroci manjše sposobnosti kot odrasli zoperstaviti se okoljskim stresorjem (Stansfeld s sod., 2005, Stansfeld in Clark, 2015).
Hrup cestnega prometa otroke pri branju moti, če dosega na zunanji fasadi v povprečju vrednosti okoli 70 dB(A). Hrup letal in cestnega prometa je bolj moteč kot hrup vlaka. Posamezni, kratki zvočni signali so za otroke stare med 7 in 11 let bolj moteči, otroci pa so najbolj prizadeti pri učenju matematike in naravoslovja (Shield in Dockrell, 2003).
Nekoliko manj so proučeni vplivi notranjih virov hrupa v šolah na učne sposobnosti otrok. Pri tem igra pomembno vlogo akustika prostora in odmevni čas. Otroci, ki so bili sprva izpostavljeni hrupu 75 dB(A), so po akustični ureditvi učilnice izboljšali učni uspeh. Hrupa se bolj zavedajo starejši otroci, mlajši pa so zaradi njega bolj vznemirjeni. Najbolj moteči zvoki so hrup siren, motornih koles, tovornjakov in vlaka (Shield in Dockrell, 2003). Izpostavljenost učencev povečanemu hrupu LAeq,8ur > 55 dB(A) vpliva na značilno zmanjšano pozornost, zmanjša družbeno prilagodljivost in poveča ugovarjanje otrok v primerjavi z otroki, ki tolikšnemu hrupu niso izpostavljeni (Ristovska s sod., 2004).
Na pedagoški fakulteti v Mariboru so izvedli študijo vpliva hrupa na uspešnost opravljanja zahtevnih nalog. Dvajset učencev, starih od 13 do 14 let, je bilo izpostavljenih primernemu zvočnemu okolju 30-40 dB(A) oziroma hrupnemu okolju 80-85 dB(A). Naloge so v prvem sklopu zahtevale veliko pozornost, v drugem pa je bilo pomembno pomnjenje. Rezultati študije so potrdili pričakovanja, da je učinkovitost opravljanja monotonih nalog odvisna od hrupa v učnem okolju (Fošnarič, 2003).
Vpliv hrupa iz okolja na zdravje ljudi postaja v Evropi vedno večji problem. Ocena bremena bolezni zaradi hrupa je v zahodnoevropskih državah pokazala, da je eden od treh Evropejcev vznemirjen zaradi hrupa podnevi, v nočnem času pa enega od petih Evropejcev moti hrup med spanjem. Hrup prometa povzroča v zahodnih državah evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije izgubo, ki presega 1 milijon zdravih let življenja (WHO in EC JRC, 2011).

Metodologija

Cilji so povzeti po: Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009, 62/2010), Pravilniku o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 11/2012) in Direktivi 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa, Parmski deklaraciji, Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta«, Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe- CEHAPE, 2004) ter po priporočilih WHO (1999) in MacKenzie (2002), Transforming our world: the 2030 Agenda for sustainable development
.
Izvorna baza podatkov oz. vir : MOM, Urad za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost (podatki o številu otrok v vrtcih in šolah). Mestna občina Maribor - Karta hrupa za območje mesta Maribor (ceste, Ldan).

Skrbnik podatkov: Mestna občina Maribor

Datum zajema podatkov za kazalec: september 2014

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Strateška karta hrupa je bila izdelana v skladu z zahtevami Evropske direktive o hrupu 2002/49/ES oziroma Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 121/2004). Po Direktivi države članice strateške karte pripravljajo vsakih 5 let.

Za izdelavo karte hrupa v Mariboru so bile ocenjene ravni hrupa za stanje obremenjenosti v letu 2006, z dopolnitvijo za leto 2011 in sicer za 248.3 km dolžine cest v upravljanju MOM, dolžina državnega cestnega omrežja pa 30.9 km in 15.1 km dolžine železniškega omrežja.  Za oceno izpostavljenosti otrok hrupu cestnega prometa v osnovnih šolah in vrtcih je bila kot osnova uporabljena karta hrupa za območje mesta Maribor, kjer se je upošteval obstoječi hrup cestnega prometa (Ldan).

Hrup je bil na posameznem območju varstva pred hrupom kot posledica obratovanja virov hrupa ocenjen z modelnimi izračuni na podlagi začasnih metod iz Priporočil Komisije 2003/613/ES v zvezi z navodili o revidiranih začasnih metodah za izračun industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov.

Metodologija obdelave podatkov: Ocena izpostavljenosti otrok hrupu cestnega prometa v osnovnih šolah in vrtcih je bila narejena na osnovi podatkov o obremenjenosti fasad s hrupom cestnega prometa (Ldan)

V analizo Izpostavljenost otrok hrupu cestnega prometa v mestu Maribor smo v primerih, ko je bilo na naslovu ene šole/vrtca ocenjenih več stavb, izbrali maksimalno raven hrupa in minimalno raven hrupa med vsemi stavbami, v katerih poteka pouk/varstvo. Vse stavbe smo v končni predstavitvi označili kot eno šolo/vrtec.

Šole in vrtci so razvrščeni v sedem razredov glede na najvišjo raven hrupa, ki ji je izpostavljena vsaj ena fasada stavbe. Poleg tega smo še posebej identificirali tiste šole in vrtce, kjer hrup zaradi cestnega prometa na nobeni fasadi ne presega 55 dB(A).

<Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Uporabljeni so uradno poročani podatki po Direktivi 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa.
Slabosti: Ocene so bile pripravljene samo na podlagi podatkov ravni hrupa iz strateških kart hrupa (Direktiva 2002/49/ES). Karte hrupa so bile izdelane zgolj za uporabo na strateškem nivoju in temu primerno zagotavljajo sprejemljivo raven natančnosti le za te namene. Raven hrupa na določenem območju ni odsev trenutnih razmer, temveč predstavlja dolgoročno povprečno raven hrupa tekom celega leta (Ldan).Ravni hrupa v prostorih vrtcev in šol niso bile merjene. Samo na podlagi lokacije šole in podatkov strateških kart hrupa težko določimo dejanske ravni hrupa v notranjosti prostorov. Te ravni  so odvisne od kakovosti gradbenih stavbnih materialov in predvsem kvalitete protihrupne zaščite oken. Hrup v stavbi je odvisen od smeri izpostavljenosti. Stavbe, ki so izpostavljene hrupu prometa iz vseh smeri, so potencialno lahko bolj problematične kot stavbe, ki so izpostavljene samo iz ene smeri, čeprav je v tem primeru raven hrupa nekoliko višja.

Otroci v vrtcih in šolah lahko za posamezne predmete menjajo učilnico in so lahko v istem dnevu izpostavljeni različnim ravnem hrupa iz okolja. Ocena izpostavljenosti otrok okoljskemu hrupu je v tem trenutku še zelo groba.

Uporabljena metoda je v tem trenutku primeren pristop za postavitev prioritetnega seznama osnovnih šol in vrtcev, ki so izpostavljeni povišani ravni hrupa. Nadalje bi bilo najprej potrebno opraviti meritve in ocene dejanske izpostavljenosti posameznih otrok v potencialno najbolj izpostavljenih šolah in vrtcih. Potrebno bi bilo določiti ekvivalentno raven zvočnega tlaka za obdobje časa (T), ko so učenci v šolah oziroma v vrtcu (LAeq,T).

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so manj zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije/scenariji niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Točnost: 2 (Podatki o ravneh hrupa so bili pridobljeni na podlagi modeliranja)
Časovna primerljivost: 2 (Zadnji dostopni podatki iz naslova strateški kart hrupa se nanašajo na leto 2011)
Prostorska primerljivost: 2 (Podatki o hrupu dostopni za Mestno občino Ljubljana in Mestno občino Nova Gorica)

Drugi viri in literatura

  1. Children’s Environment and Health Action Plan for Europe (CEHAP). Fourth Ministerial Conference on Environment and Health Budapest, Hungary, 23–25 June 2004.
  2. Direktiva 2002/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. 25. junij 2002. Uradni list Evropskih skupnosti L 189.
  3. Good Practice Guide for Strategic Noise Mapping and the Production of Associated Data on Noise Exposure, version 3, Datum: 13. Januar 2006.
  4. Fošnarič S, 2003. The influence of traffic noise on children's work efficiency while using a computer at school. Psihološka obzorja 12:1, 27-37.
  5. MacKenzie DJ. 2002. Preventing noise in primary schools. In Health Effects of Noise on Children and Perception of the Risk of Noise. Ur. Marie Louise Bistrup. 1-193, 2002.
  6. MOM, 2011. Strateška karta hrupa mesta Maribor za leto 2011. Naročnik: Mestna občina Maribor,  Izdelovalec EPI SPEKTRUM 2013, z dopolnitvijo maj 2014, str. 1-80.
  7. Parma Declaration on Environment and Health. WHO. Fifth Ministerial Conference on Environment and Health “Protecting children’s health in a changing environment” Parma, Italy, 10–12 March 2010. World Health Organisation, Regional Office for Europe.
  8. Ristovska G, Gjorgjev D in N Pop Jordanova. 2004. Psychosocial Effects of Community Noise: Cross sectional Study of School Children in Urban center of Skopje, Macedonia. Croatian Medical Journal 45(4), 473-476.
  9. Shield BM in JE Dockrell. 2003. The Effects of Noise on Children at School: A Revoew. J. Building Acoustics 10(2), 97-106.
  10. SIST ISO 1996-1:2006. Akustika - Opis, merjenje in ocena hrupa v okolju - 1. del: Osnovne veličine in ocenjevalni postopki.
  11. SIST ISO 1996-2:2007. Akustika - Opis, merjenje in ocena hrupa v okolju - 2. del: Določanje ravni hrupa v okolju.
  12. Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta«. Povzeto po: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32013D1386&from=EN (maj 2015)
  13. Stansfeld SA, Berglund B, Clark C, Lopez-Barrio I, Fischer P, Öhrström E, Haines MM, Head J, Hygge S, van Kamp I in BF Berry. 2005. Aircraft and Road Traffic Noise and Children's cognition and Health: a Cross-national Study. The Lancet, Vol 365, 1942-1949.
  14. Stansfeld S, Clark C. 2015. Health effects of noise exposure in children. Curr. Envir. Rpt 82015) 2:171-178.
  15. Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 10/2012)
  16. Priporočila Komisije 2003/613/EC z dne 6. avgusta 2003 v zvezi z navodili o revidiranih začasnih metodah za izračun industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov (Uradni list RS, št. 212/2003).
  17. Tehnična smernica TSG-1-005:2012 - Zaščita pred hrupom v stavbah
  18. Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04)
  19. UredB(A) o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10).
  20. WHO, 1999. Guidelines for Community Noise. World Health Organisation, 1999.
  21. WHO in EC JRC, 2011. Burden of disease from environmental noise. Quantification of healthy life years lost in Europe, s. 106. 
Datum zadnje osvežitve
15.05.2015
Avtor(ji)

Helena Pavlič, Sonja Jeram, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Petra Krsnik, Agencija RS za okolje