Kazalec prikazuje izpostavljenost otrok onesnaženemu zraku zaradi delcev PM₁₀ v obdobju 2002 – 2007. Pri tem je zajeta vzorčna skupina otrok v starosti od 0-15 let. Izpostavljenost delcem PM₁₀ je v kazalcu prikazana za različne skupine koncentracij PM₁₀ in sicer od 0-30 µg/m³, 30-40 µg/m³, 40-50 µg/m³ in > 50 µg/m³. Delež otrok, ki so izpostavljenih posamezni skupini koncentracije PM₁₀ je izračunan za Ljubljano, Maribor, Celje, Mursko Soboto, Novo gorico, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Pri izračunu deleža otrok v posamezni skupini glede na koncentracijo PM₁₀ se upošteva skupno število otrok glede na obravnavano mesto. Sortiranje, katero merilno mesto sodi v določeno skupno koncentracije PM₁₀, je narejeno na podlagi rezultatov meritev, ki odražajo letno koncentracijo delcev PM₁₀ v zunanjem zraku na posameznem merilnem mestu. Meritve PM₁₀ zagotavlja Agencija RS za okolje v okviru rednega monitoringa kakovosti zunanjega zraka.

Delež otrok v starostni skupini od 0-15, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, je prikazano za obdobje 2002-2007. Pri tem je delež za posamezno mesto izračunan kot razmerje med številom otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal in skupnim številom otrok v tem mestu v določenem letu.

Koncentracija PM₁₀ je dober kazalec izpostavljenosti prašnim delcem iz zunanjega okolja. Številne epidemiološke študije, opravljene v Evropi in drugje po svetu, kažejo povezavo med izpostavljenostjo ter zdravjem otrok, kot še posebej ranljive družbene skupine (Cohen et al., 2004).

Prašni delci se nahajajo povsod, kjer živijo ljudje. Človek jih proizvaja s svojimi aktivnostmi, kot so promet, pridobivanje energije, ogrevanje stanovanj, industrija. Prašni delci, manjši od 10 µm, so onesnaževalci zraka, ki lahko prodrejo globoko v pljuča (Brunekreeft, 2002).

Večina (89%) prebivalcev evropskih mest, v katerih stalno merijo PM₁₀, je izpostavljenih koncentracijam, ki so nad vrednostmi, ki jih priporoča svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljevanju WHO) (WHO, 2006). Po WHO je priporočljiva letna koncentracija PM₁₀ 20 µg/m³. Ta vrednost predstavlja pomembno tveganje za zdravje otrok, saj povišane koncentracije lahko vplivajo na npr. nezadosten razvoj pljuč, poslabšanje astme, pojav dihalnih težav. Daljša izpostavljenost povišanim koncentracijam PM₁₀ poveča tudi stopnjo umrljivosti pri odraslih. Učinke izpostavljenosti določa koncentracija PM₁₀ ter dolžina trajanja izpostavljenosti. Iz slike ZD3-4, ki predstavlja odstotek otrok v letu 2006, ki so bili izpostavljeni onesnaženemu zraku zaradi delcev PM₁₀ in živijo v mestih v izbranih evropskih državah, je razvidno, da je število izpostavljenih otrok večje kot v nekaterih vzhodnih in jugovzhodnih državah Evrope. Na število izpostavljenih otrok vpliva geografska značilnost in ukrepi, ki jih posamezne države oziroma mesta sprejemajo za zmanjšanje onesnaženosti.

Čeprav v starejših študijah niso ugotavljali povezave med dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaženemu zraku in povečano pogostnostjo astme pri otrocih, kažejo raziskave, opravljene v zadnjem času, povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaženemu zraku s PM₁₀ in povečanim obolevanjem za astmo. Svetovna zdravstvena organizacija je na podlagi podatkov iz leta 1990 podala zaključek, da v Evropi okoli 700 smrti otrok, starih od 0-4 leta, povzroči akutno obolenje dihal, ki ga lahko pripišemo izpostavljenosti PM₁₀ (Cohen et al., 2004). Merjenje učinkov izpostavljenosti PM₁₀ na obolevnost je zahtevnejše in manj natančno, vendar predhodne analize WHO kažejo, da bi z zmanjšanjem koncentracije PM₁₀ na 20 µg/m³ zmanjšali incidenco kašlja in bolezni spodnjih dihal za 7%, sprejeme v bolnišnico zaradi respiratornih obolenj pri otrocih, mlajših od 15 let, pa za 2% na leto (WHO, 2005).

Slika ZD3-1 kaže, da so otroci v Sloveniji, stari od 0-15 let, v povprečju izpostavljeni koncentracijam PM₁₀ v območju 30-40 µg/m³. Pri tem velja izpostaviti predvsem Zasavje (Zagorje ob Savi), kjer letna koncentracija PM₁₀ v letu 2008 še vedno presega tako priporočeno vrednost (20 µg/m³) kot predpisano mejno vrednost (40 µg/m³). Slika ZD3-2 kaže, da se gibajo letne koncentracije PM₁₀ na vseh merilnih mestih v Sloveniji nad s strani Svetovne zdravstvene organizacije priporočeno vrednostjo (20 µg/m³). Iz podatkov na sliki ZD3-3 je razvidno, da je bilo v obdobju 2002-2007 največ otrok v starostni skupini 0-15 let, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi bolezni dihal, ravno v Zasavju, kjer so koncentracije PM₁₀ med višjimi v Sloveniji.

Število sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal otrok, starih od 0-15 let, predstavlja dobrih 15% vseh sprejemov otrok v bolnišnico v Sloveniji. To število bi bilo še veliko večje, če ne bi bili ti bolniki dobro vodeni s strani otroških zdravnikov. Glede na izračun WHO bi se število sprejemov otrok zaradi bolezni dihal v bolnišnico, starih od 0-15 let, zmanjšalo za okoli 200, v kolikor bi bila povprečna letna koncentracija PM₁₀ v Sloveniji 20 µg/m³ (ali manj). Z zmanjšanjem koncentracije delcev PM₁₀ za 10 µg/m³ bi za 1,9 dni/leto/otroka skrajšali čas, ko imajo otroci, stari 5-14 let, bolezni spodnjih dihal (sopenje, stiskanje v prsih, kratka sapa, kašelj). K zmanjšanju bolnišničnih sprejemov težkih bolnikov z astmo je bistveno pripomogla uvedba novih učinkovitih terapij. Predvideva se tudi, da bi se za 18% na leto zmanjšala uporaba bronhodilatorjev pri otrocih z astmo, starih 5-14 let.

Dolgotrajna izpostavljenost delcem PM₁₀ poveča tveganje za umrljivost in obolevnost za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja. Tveganje za umrljivost se začne že v mladosti. Pri dolgotrajni izpostavljenosti prašnim delcem se poveča za 0,5% in sicer za vsak porast povprečne letne koncentracije delcev za 10 µg/m³. Pri določitvi varne oziroma sprejemljive meje za tveganje za delce manjše, od 2,5 µm, avtorji menijo, da povprečna letna koncentracija ne sme presegati 13µg/m³. Nad to vrednostjo se tveganje zvišuje. Zato predlagamo, da se zaradi zmanjšanja tveganja za zdravje zagotovi povprečno letno vrednost 10 µg/m³ za PM_2.5 in 20 µg/m³ za PM₁₀ (Hong et al., 2002).