KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Morje
  3. Hranila v obalnem morju

[MR08] Hranila v obalnem morju
State

Ključno sporočilo
Good

Hranila, predvsem dušikove in fosforjeve snovi, omogočajo rast alg in višjih rastlin. Dolgoletne meritve izbranih hranil kažejo, da so se njihove koncentracije opazno znižale na vseh vzorčnih  mestih v slovenskem morju z daljšim časovnim nizom. Tudi ekološko stanje slovenskega morja na podlagi hranil je bilo v letu 2017 ocenjeno kot zelo dobro.

Nutrients, especially nitrogen and phosphorous substances, enable the growth of algae and higher plants. Nutrients concentrations have been noticeably reduced at all sampling sites in the Slovenian sea, as shown by the long-term measurements of the selected nutrients. The ecological status of the Slovenian sea on the basis of nutrients was also estimated to be very good in 2017.

Kazalec prikazuje letne povprečne vrednosti izbranih hranil v slovenskem morju  ter karto vzorčnih mest za spremljanje hranil v sklopu državnega monitoringa.

Izbrani so bili naslednji parametri hranil: nitrat, celotni fosfor in ortofosfat. Ti parametri so tudi določeni za vrednotenje ekološkega stanja obalnega morja na podlagi hranil. 

Hranila, predvsem dušikove in fosforjeve snovi, omogočajo rast primarnih producentov v morju, to so alge in višje rastline. Prekomerni vnosi hranil v morsko okolje lahko privedejo do evtrofikacije.

Grafi

Slika MR08-1: Koncentracije nitrata v slovenskem morju na izbranih vzorčnih mestih
Viri:

Baza podatkov državnega monitoringa stanja voda, Agencija RS za okolje, 2018 ( 1.8.2018)

Prikaži podatke
  enota 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017
CZ µg N/L         6,64 4,23 11,69 20,18 19,18 26,18 36,22 25,17 35,41 17,85 35,31 58,40 95,53 36,82 26,32 38,06 24,55 17,66 12,45 12,95   18,39 10,70 14,54 29,97 38,36 22,77 20,92 18,90
F µg N/L 10,33 8,58 18,91 6,95 6,17 5,34 12,68 15,54 14,48 23,06 25,42 22,39 20,60 12,52 40,93 47,29 73,07 38,34 28,52 31,39 18,96 13,41 9,63 7,44   15,80 11,08 12,26 23,24 30,91 19,08 18,49 11,44
K µg N/L 5,21 7,07 16,74 7,27 5,64 5,06 9,33 15,28 20,69 26,28 35,32 23,57 24,22 14,88 31,52 55,94 79,50 27,39 29,02 40,12 19,71 11,93 15,27 11,58   17,28 10,51 13,47 29,35 36,52 37,40 16,41 13,06
MA µg N/L 8,12 5,77 20,24 5,47 7,08 6,65 9,47 12,12 16,55 28,00 20,59 20,14 18,65 12,25 36,72 50,98 68,14 25,51 34,59 33,24 21,37 14,11 10,89 9,69   14,97 11,04 13,12 26,84 36,09 19,91 20,14 12,48
ZD/D ES µg N/L 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00 21,00
D/Z ES µg N/L 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00 35,00
Slika MR08-2: Koncentracije v slovenskem morju na izbranih vzorčnih mestih
Viri:

Baza podatkov državnega monitoringa stanja voda, Agencija RS za okolje, 2018 ( 1.8.2018)

Prikaži podatke
  enota 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017
CZ µg P/L 38,51 32,24 47,59 42,10 21,82 41,12 34,79 22,23 9,70 9,06 5,79 8,78 8,75 7,03 8,34 8,53 6,66 6,37 7,58 8,13 5,26 7,49 6,18 5,51 8,68 12,08 8,96 5,31 6,77
F µg P/L 34,08 33,13 42,71 44,83 22,76 41,75 32,89 18,43 10,16 8,59 5,45 6,73 8,12 7,85 8,41 8,30 6,64 5,92 6,87 6,85 4,67 6,44 5,69 5,03 7,68 9,47 9,37 4,61 5,26
K µg P/L 51,44 37,98 45,66 46,95 25,93 40,07 40,99 19,89 9,72 8,57 5,34 8,43 10,88 7,91 9,55 9,55 7,75 7,57 8,59 8,41 6,08 7,46 7,19 5,76 11,40 10,94 10,62 5,97 7,84
MA µg P/L 26,89 27,13 50,50 48,10 21,24 45,96 27,08 22,20 10,01 9,81 6,29 8,81 9,97 7,65 8,49 9,17 6,70 6,27 6,98 7,53 6,68 6,21 5,54 5,25 7,57 8,92 10,04 4,80 6,10
ZD/D ES µg P/L 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9 9,9
D/Z ES µg P/L 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13
Slika MR08-3: Koncentracije ortofosfata v slovenskem morju na izbranih vzorčnih
Viri:

Baza podatkov državnega monitoringa stanja voda, Agencija RS za okolje, 2018 ( 1.8.2018)

Prikaži podatke
  enota 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017
CZ µg P/L         1,89 2,48 1,27 2,22 5,18 4,85 2,41 2,56 2,21 2,48 3,98 2,89 2,19 1,73 2,46 3,50 1,85 1,40 1,64 1,62 1,72 2,06 1,75 2,18 2,05 1,97 2,19 1,70 1,71
F µg P/L 1,79 1,48 1,28 0,79 1,97 2,79 1,85 2,97 5,20 4,14 1,92 1,99 2,14 2,27 2,96 1,54 1,94 1,97 2,97 3,03 1,87 1,17 1,16 0,98 2,071987 2,15 1,75 2,08 2,96 1,82 2,20 1,70 1,61
K µg P/L 1,27 1,96 2,50 1,19 5,16 3,23 2,86 3,09 5,25 5,31 2,47 3,52 2,59 2,39 4,21 2,44 3,02 2,54 4,23 3,30 3,18 1,28 2,35 1,81 1,993649 1,91 2,14 2,50 2,83 2,19 2,22 1,70 1,70
MA µg P/L 1,54 1,08 1,45 0,70 1,65 6,21 2,58 3,26 4,54 4,05 1,94 4,63 2,14 3,02 4,01 2,90 2,96 1,74 3,75 3,39 1,91 1,14 1,25 1,38 1,772641 1,82 1,66 1,83 2,74 1,98 2,03 1,70 1,61
ZD/D ES µg P/L 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10
D/Z ES µg P/L 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60
Slika MR08-4: Vzorčna mesta za spremljanje hranil v sklopu državnega monitoringa na območju slovenskega morja z oceno ekološkega stanja na podlagi hranil v letu 2017
Viri:

Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije ( 1.8.2018)

Prikaži podatke

Cilji

  • Ohranjanje dobrega stanja morskega okolja.
  • Ohranjanje dobrega ekološkega stanja obalnega morja.
  • Varovanje morskega okolja.
  • Ohranjanje primerne količine hranil v obalnem morju.

Hranila se uvrščajo med fizikalno-kemijske elemente in so eden izmed elementov za vrednotenje ekološkega stanja voda. Ekološko stanje voda se vrednoti na vodnih telesih obalnih voda, ki so določena na območju slovenskega morja do 1 navtične milje od obale.  Nitrat in ortofosfat predstavljata anorganske oblike dušika oz. fosforja, ki jih rastline lahko koristijo za svojo rast in razmnoževanje. Po drugi strani s parametrom celotni fosfor določimo koncentracijo tako organskih kot anorganskih oblik fosforjevih snovi. Organske oblike fosforjevih snovi predstavljajo »zalogo hranil«, kajti le-te morajo biti najprej razgrajene v anorganske oblike, da jih rastline nato lahko koristijo za svojo rast.

Ekološko stanje na podlagi hranil v obalnih vodah je bilo v letu 2017 na vseh vzorčnih mestih ovrednoteno kot zelo dobro (Slika MR08-4).   

Pomembni viri hranil v morje so rečni vnosi. Stanje hranil v slovenskem morju je pod vplivom rek, ki se izlivajo v morje na slovenski obali, pomemben delež pa prispeva tudi reka Soča z italijanske strani. Hranila v reko prihajajo delno kot posledica naravnih procesov zaradi izpiranja zalednih naravnih površin, v večji meri pa zaradi človekovih dejavnosti. V zaledju slovenskega morja k obremenjevanju s hranili doprinese gnojenje kmetijskih površin ob vodotokih,  komunalne in industrijske odpadne vode z iztokom v vodotoke ali direktno v morje ter komunalne odpadne vode iz gospodinjstev v zaledju, ki niso priključena na komunalno čistilno napravo. Delež k obremenjevanju doprinese tudi gojenje morskih organizmov v morju za komercialne namene (marikultura).

Na slikah (Slika MR08-1, Slika MR08-2, Slika MR08-3) so prikazane povprečne letne vrednosti izbranih hranil, izmerjene na vzorčnih mestih z daljšim časovnim nizom. Z vodoravno linijo so označene meje med zelo dobrim in dobrim ekološkim stanjem ter dobrim in zmernim ekološkim stanjem. Dolgoletne meritve kažejo, da so se koncentracije hranil opazno znižale na vseh vzorčnih mestih v slovenskem morju. Med vzorčnimi mesti so sicer manjša odstopanja in odražajo vpliv bližnjih izlivov rek ali drugih antropogenih obremenitev, ki vplivajo na stanje hranil v vodi: tako se na vzorčnem mestu (CZ) na sredini Tržaškega zaliva odraža vpliv izlivnih voda reke Soče, na vzorčnem mestu (K) na sredini Koprskega zaliva vpliv izlivnih voda reke Rižane in Badaševice kot tudi mesta Koper, na vzorčnem mestu (MA) na sredini Piranskega zaliva pa vpliv izlivnih voda reke Dragonje in marikulture.

Povečani vnosi hranil v morsko okolje lahko privedejo do evtrofikacije. Evtrofikacija je bogatenje vodnega telesa s hranili, kar povzroča povečano rast rastlin in vodi v neželene spremembe sestave, funkcije in stabilnosti vodnih organizmov in kvalitete vode (Andersen in sod., 2006). Za slovensko morje, kot tudi širše za severni Jadran, je značilno, da je za povečanje rasti rastlinskega planktona ključno hranilo predvsem fosfor.  

Vpliv povečanega vnosa hranil v morju se tako vrednoti tudi z biomaso fitoplanktona (kazalec: Klorofil a v obalnem morju). Upad biomase fitoplanktona v slovenskem morju sovpada z upadom koncentracij hranilnih snovi (predvsem fosforjevih snovi) v morju, oboje pa sovpada z upadom pretokov reke Soče in z upadom količine hranilnih snovi, ki jih Soča prinaša v Tržaški zaliv (Mozetič s sod., 2012, Orlando s sod., 2012b). Upad hranil se izkazuje tudi na drugih vodotokih po Sloveniji (kazalec: Hranila in biokemijska potreba po kisiku v rekah), kar je med drugim lahko posledica nadgradnje ali izgradnje kanalizacijskega omrežja in komunalnih čistilnih naprav v zaledju (kazalec: Čiščenje odpadnih voda na komunalnih in skupnih čistilnih napravah) kot tudi ukrepov za zmanjševanje rabe fosfatov v detergentih (Köhler, J. 2006).

 

Metodologija

Podatki za Slovenijo: Vir podatkov je zbirka podatkov Koncentracije hranil v slovenskem morju Agencije RS za okolje za namene rednega spremljanja stanja površinskih voda.

Cilji in pravne podlage:

Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16)

Uredba o stanju površinskih voda (Ur.l. RS, 14/09, 98/10, 96/13, 24/16),

Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Ur.l. RS, št. 10/09, 81/11, 73/16)

Direktiva evropskega parlamenta in sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (Vodna direktiva),

Direktiva 2008/56/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji);

Vir podatkov: Baza podatkov državnega monitoringa stanja voda, Agencija RS za okolje

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (Urad za stanje okolja, Sektor za ekološko stanje voda)

Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2018

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Monitoring kakovosti morja zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje v skladu z letnim programom monitoringa kakovosti površinskih voda. Programi monitoringa se pripravljajo na letni osnovi v skladu z veljavno zakonodajo. Meritve hranil so v preteklosti izvajali Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran; Zavod za zdravstveno varstvo Koper in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor. Od leta 2013 dalje meritve izvaja ARSO, Kemijsko analitski laboratorij. Analizirani podatki so pridobljeni na območju slovenskega morja in zajemajo obdobje od leta 1985–2017. Meritve koncentracij hranil se izvajajo enkrat mesečno na več globinah, v zimskih mesecih pa na podlagi integriranega vzorčenja. Za analizo trendov so v analizi bila upoštevana vzorčna mesta z daljšim časovnim nizom.

V sklopu državnega monitoringa se koncentracije hranil meri na šestih vzorčnih mestih: v vsakem vodnem telesu obalnih voda po eno vzorčno mesto (DB2, K, F, MA) (Slika XX-4) in dve vzorčni mesti (CZ, F2) na območju teritorialnega morja. Na slednjem se sicer ne vrednoti ekološkega stanja, vendar pa informacije o stanju hranil  pripomorejo k boljšemu razumevanju vplivov človekovih aktivnosti ter razporeditvi in dinamiki hranil v slovenskem morju.

Metodologija obdelave podatkov: Iz izmerjenih vrednosti koncentracij hranil v vodi iz različnih globin na izbranem vzorčnem mestu so bile izračunane integrirane letne geometrijske sredine. Integrirane letne geometrijske srednje vrednosti nitratov, celotnega fosforja in ortofosfatov na vzorčnih mestih z daljšim časovnim nizom podatkov so prikazane na slikah MR08-1, MR08-2, MR08-3.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): scenariji oz. projekcije niso bile izvedene

-        Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

         Relevantnost: 1

         Točnost: 1

         Časovna primerljivost: 1

         Prostorska primerljivost: 1

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Andersen, J. H., Schlüter, L. in Ærtebjerg, G. 2006. Coastal eutrophication: recent developments in definitions and implications for monitoring strategies. Journal of Plankton Research, 28: 621-628.
  2. Köhler, J. 2006. Detergent Phosphates: an EU Policy Assessment. Journal of Business Chemistry, Vol. 3, Issue 2, May 2006.
  3. Mozetič, P., Francé, J., Kogovšek, T., Talaber, I., Malej, A. 2012. Plankton trends and community changes in a coastal sea (northern Adriatic): bottom-up vs. top-down control in relation to environmental drivers. Estuarine, coastal and shelf science, 2012, vol. 115, str. 138-148.
  4. Orlando-Bonaca, M., Lipej, L., Malej, A., Francé, J., Čermelj, B., Bajt, O., Kovač, N., Mavrič, B., Turk, V., Mozetič, P., Ramšak, A., Kogovšek, T., Šiško, M., Flander Putrle, V., Grego, M., Tinta, T., Petelin, B., Vodopivec, M., Jeromel, M., Martinčič, U., Malačič, V. 2012b. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji: zaključno poročilo 2012, (Poročila MBP - Morska biološka postaja, 141). NIB - Morska biološka postaja; Piran, dec. 2012. 177 str.
  5. Peterlin, M., Gosar, L., Mohorko, T., Urbanič, G., Gabrijelčič, E., Petelin, Š., Palatinus, A., Kramar, M., Bremec, U., Centa, M., Bruderman, B., Orlando-Bonaca, M., Lipej, L., Malej, A., Francé, J., Čermelj, B., Bajt, O., Kovač, N., Mavrič, B., Turk, V., Mozetič, P., Ramšak, A., Kogovšek, T., Šiško, M., Flander-Putrle, V., Grego, M., Tinta, T., Petelin, B., Vodopivec, M., Jeromel, M., Martinčič, U., Malačič, V., Marčeta, B., Pengal, P., Deželak, F., Jenko, J. 2013. Načrt upravljanja z morskim okoljem : začetna presoja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije : prevladujoče obremenitve in vplivi. Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 2013. IX, 75 str., ilustr. http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NU…. [COBISS.SI-ID 6341985]

Related indicators

Datum zadnje osvežitve
01.08.2018
Avtor(ji)

Elizabeta Gabrijelčič, Nataša Dolinar, ARSO