KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zdravje ljudi in ekosistemov
  3. Dostop do varne pitne vode

[ZD05] Dostop do varne pitne vode
Responses

Ključno sporočilo
Bad

HTML Online Editor Sample

V Sloveniji se je v letu 2011 89 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, pri katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti (monitoring) na mestu uporabe, to je na pipi uporabnika. Kakovost pitne vode ni znana za okoli 11 % prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo iz lastnih virov pitne vode oz. sistemov z manj kot 50 oseb, ali iz drugih razlogov niso zajeti v monitoring. V velikih mestih se vsi prebivalci oskrbujejo s pitno vodo, pri kateri se izvaja monitoring. 

Kazalec predstavlja število in odstotni delež prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki so bila vključena v monitoring pitne vode v obdobju 2004-2011 in prebivalce, ki niso bili vključeni.

Sistem za oskrbo s pitno vodo predstavlja oskrbovalno območje ali pa se deli na več oskrbovalnih območij. Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. Pravilnik o pitni vodi (2004), v Prilogi II, Tabela B1, grupira oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na število prebivalcev na oskrbovalnem območju, ki jih oskrbujejo s pitno vodo; v kazalcu jih združujemo v mala, srednja in velika (50-1000, 1001-10.000 in >10.000 prebivalcev) oskrbovalna območja 

Grafi

Slika ZD05-1: Odstotni delež prebivalcev Slovenije po velikostnih razredih oskrbovalnih območij ter prebivalci brez nadzora, v obdobju 2004-2011
Viri:

IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2012

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
50-500 št. 120712 115467 115692 111761 110155 104785 103307
501-1.000 št. 63495 63881 65618 73197 74009 79237 75845
1.001 - 5.000 št. 249602 252175 249523 248623 236644 241403 231986
5.001 - 10.000 št. 233540 229876 220533 236392 227033 218627 358774
10.001 - 20.000 št. 334488 323988 334102 369044 381635 396784 306982
20.001 - 50.000 št. 403647 431688 481406 373443 324145 324145 246601
50.001 - 100.000 št. 292000 292000 241000 300494 353743 353774 406507
> 100.000 št. 137000 137000 137000 104600 104600 104600 104600
brez nadzora št. 166630 162441 174532 205075 230371 225906 217894
50-500 % 6 6 6 6 5 5 5
501-1.000 % 3 3 3 4 4 4 4
1.001 - 5.000 % 12 13 12 12 12 12 11
5.001 - 10.000 % 12 11 11 12 11 11 17
10.001 - 20.000 % 17 16 17 18 19 19 15
20.001 - 50.000 % 20 21 24 18 16 16 12
50.001 - 100.000 % 15 15 12 15 17 17 20
> 100.000 % 7 7 7 5 5 5 5
brez nadzora % 8 8 9 10 11 11 11
Slika ZD05-2: Število oskrbovalnih območij, po velikostnih razredih glede na število prebivalcev, ki jih oskrbujejo v obdobju 2004-2011
Viri:

IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2012

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
50-500 št. 721 692 697 695 688 669 635
501-1.000 št. 90 90 91 102 102 113 109
1.001 - 5.000 št. 109 111 111 110 105 108 33
5.001 - 10.000 št. 32 32 31 33 33 32 5
10.001 - 20.000 št. 24 23 24 26 27 28 11
20.001 - 50.000 št. 14 15 16 13 12 12 111
50.001 - 100.000 št. 4 4 3 4 5 5 28
> 100.000 št. 1 1 1 1 1 1 1
SKUPAJ št. 995 968 974 984 973 968 933
Slika ZD05-3: Odstotni delež prebivalcev Slovenije, vključenih v monitoring pitne vode, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in prebivalcev brez nadzora, po območjih ZZV, v letu 2010
Viri:

ZZV MB, 2011

Prikaži podatke
SLO CE KP KR LJ MB MS NG NM Ravne na Kor.
mala (50-1000) % 9 13 3 10 7 4 18 16 10 17
srednja (100-10.000) % 22 23 2 25 21 14 24 33 37 60
velika (>10.000) % 58 42 86 57 63 79 43 41 44 -
brez nadzora % 11 22 9 8 10 3 15 10 10 23
Slika ZD05-4: Število oskrbovalnih območij in število prebivalcev, ki jih oskrbujejo s pitno vodo, po tipu surove vode, v letu 2011
Viri:

ZZV MB, 2012

Prikaži podatke
SLO CE KP KR LJ MB MS NG NM Ravne na Kor.
mala (50-1000) % 9 13 3 10 7 4 18 16 10 17
srednja (100-10.000) % 22 23 2 25 21 14 24 33 37 60
velika (>10.000) % 58 42 86 57 63 79 43 41 44 -
brez nadzora % 11 22 9 8 10 3 15 10 10 23

Cilji

  • Zagotoviti vsem prebivalcem Slovenije, vedno, povsod in v zadostnih količinah, dostop do varne pitne vode.
  • Priključevati prebivalce, zlasti iz malih neurejenih sistemov, na večje, ki imajo ustrezno urejeno strokovno upravljanje in nadzor ali pa jih ustrezno po enakih načelih urediti, da se zagotovi varna pitna voda.
  • Prebivalce, ki se oskrbujejo iz sistemov z manj kot 50 oseb, obvestiti, da se na teh sistemih ne izvaja Pravilnik o pitni vodi (ni monitoringa, ni nadzora) in jih poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi dejavniki ter jim posredovati priporočila za ravnanje.
  • Izvajati monitoring na vseh sistemih in v celotnem obsegu parametrov (redne in občasne preskuse vzorcev). 

Po tipu surove vode delimo pitno vodo na površinsko in nepovršinsko. Površinske vode so celinske vode, tekoče ali stoječe (npr. reke, jezera). Zaradi izpostavljenosti onesnaženjem je kakovost vprašljiva. V higienskem smislu uvrščamo med površinske tudi tiste vode, v katerih je ugotovljena prisotnost mikro ali makroorganizmov ali vode  s spremembami lastnosti, ki so tesno povezane z atmosferskimi značilnostmi ali značilnostmi površine ali površinske vode. Take vode so v Sloveniji t.i. kraške vode, ki imajo le v omejeni stopnji sposobnosti samočiščenja. Ostale vode so nepovršinske.

V letu 2011 je bilo 43 % (401) oskrbovalnih območij s površinsko vodo, ki so oskrbovala 33 % prebivalcev Slovenije (605.942) in 55 % (517) oskrbovalnih območij z nepovršinsko vodo, ki so oskrbovala 67 % prebivalcev Slovenije (1.225.385). Oskrbovalnih območij, za katere ni podatka o tipu vode, je bilo 15 (2 %) in so oskrbovala 3.275 prebivalcev (0,2 %) (IVZ, 2010).

Na oskrbovalnih območjih, ki so bila v letu 2011 vključena v monitoring pitne vode se je oskrbovalo 89 % (oz. 1.834.602) prebivalcev Slovenije. V obdobju 2004-2011 se je 8-11 % (157.000 - 218.000) prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz malih sistemov z manj kot 50 oseb, ali niso bili vključeni v monitoring zaradi nepopolnega zajema. V letu 2011 je bilo  69 % prebivalcev vezanih na oskrbovalna območja, ki so oskrbovala več kot 5.000 ljudi (156 oz. 17 % oskrbovalnih območij) (ZZV MB, 2012).

Iz Zbirk podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, ki jih je v obdobju 2004 - 2007 upravljal Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) ter v obdobju 2008 - 2011 ZZV Maribor, je razvidno, da se je število vseh evidentiranih oskrbovalnih območij, ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev gibalo med 968 in 995, leta 2011 pa 933; med leti so bile razlike minimalne, za 1-3 odstotne točke, razen v letu 2011 za 4 odstotne točke. Nekoliko večje razlike so bile med posameznimi razredi. Razlike se pojavljajo zaradi izboljševanja evidence, ukinjanja malih oskrbovalnih območij in priključitev prebivalcev na večja. Na velikih oskrbovalnih območjih (z več kot 10.000 ljudi) se oskrbujeta s pitno vodo skoraj dve tretjini (63 %) prebivalcev Slovenije; največ velikih oskrbovalnih območij je na območju ZZV Koper in ZZV Maribor, nad povprečjem še na območju ZZV Ljubljana. Brez monitoringa - spremljanja kakovosti pitne vode in nadzora (s strani upravljavca in inšpekcije) je bila več kot petina prebivalcev na območju ZZV Celje in ZZV Ravne na Koroškem, nad povprečjem še na območju ZZV Murska Sobota, najmanj pa na območju ZZV Maribor (ZZV MB, 2011).

S stališča javnega zdravja so najbolj problematična mala oskrbovalna območja, ker so v velikem deležu mikrobiološko onesnažena, zlasti fekalno, medtem, ko je o njihovi kemijski problematiki zelo malo podatkov – le za 5 % oskrbovalnih območij po ZZV. Večina sistemov (letno okoli 700 sistemov oz. 70 %), ki oskrbuje po 50 - 500 ljudi je bila vključena v monitoring zaradi zahtev Pravilnika o pitni vodi (2004) oz. direktive EU o pitni vodi (1998). Večinoma ti sistemi ne ustrezajo zahtevam za pitno vodo in v skladu s predpisi ne zagotavljajo varne pitne vode (strokovno upravljanje, urejenost vodovarstvenih območij idr.). Potrebno jih je ustrezno urediti ali ukiniti ter priključiti prebivalce na večja oskrbovalna območja, ki imajo strokovno upravljanje (IVZ, 2005-2008, ZZV MB, 2009-2012).

Enako kot prejšnja leta, sta bili v letu 2011 v Sloveniji dve mesti z več kot 100.000 prebivalci, Ljubljana in Maribor. V obeh mestih živijo prebivalci na oskrbovalnih območjih, ki so vključena v monitoring pitne vode. Glede na popis prebivalstva predstavljajo prebivalci v Ljubljani in Mariboru 19 % vseh prebivalcev Slovenije. Če kot mestno okolje (ali urban environment) upoštevamo mesta z ≥ 100.000 prebivalci (Ljubljana in Maribor) ter štejemo za podeželje (ali rural environment) vsa ostala mesta, iz tega sledi, da se v Sloveniji prebivalci,  ki živijo v mestnem okolju oskrbujejo s pitno vodo, ki je vključena v monitoring, ostalih 81 %, ki živi na podeželju (rural environment), pa se oskrbuje s pitno vodo, ki je bodisi pod nadzorom (87 %) oziroma je brez nadzora (13 %). (Statistični urad Republike Slovenije, ZZV Maribor, 2012). 

Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji povzeti po: CEHAP za Slovenijo (2004), Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020, ki jo je sprejela Vlada RS (2011)., Operativni program oskrbe s pitno vodo (2006)
Izvorna baza podatkov: Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode za obdobje 2004-2011.
Skrbnik podatkov: V obdobju 2004-2007 je upravljavec zbirke podatkov IVZ, v obdobju 2008-2011 pa ZZV Maribor.
Datum zajema podatkov: november 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Zbirka podatkov se osvežuje in dopolnjuje sproti z rezultati preskusov odvzetih vzorcev, ostalo pa na začetku koledarskega leta. Od leta 2004 je strokovni in uradni nadzor ter zbiranje podatkov potekal glede na Pravilnik o pitni vodi in po programih monitoringa.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu oskrbovalnih območij in številu prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbujejo, so obdelani in prikazani v agregirani obliki, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in po območjih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV). Predstavljeni so v letnih poročilih o pitni vodi, objavljenih na spletni strani IVZ in MZ. Zaradi lažje preglednosti so podatki za prikaz preračunani v odstotne deleže.
Informacija o kakovosti podatkov:
- Prednosti in slabosti
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni podatki, ki so del mednarodne izmenjave. Pravilnik o pitni vodi (2004) je usklajen z Direktivo Evropske Unije o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (1998). V skladu z zakonodajo se za potrebe preverjanja ali pitna voda izpolnjuje zahteve pravilnika, zlasti za skladnost, od leta 2004 dalje izvaja spremljanje (monitoring), ki je vezano na oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50 ali več ljudi. Zagotavlja ga Ministrstvo za zdravje. Skladnost mora biti zagotovljena na mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, npr. na pipi uporabnika.
Slabosti: Glede na zahteve pravilnika, v monitoring pitne vode niso bili zajeti sistemi, ki oskrbujejo manj kot 50 ljudi ter tudi sistemi, ki so izpadli zaradi nepopolnega zajema. Poleg tega se monitoring ni v celoti izvajal na najmanjših oskrbovalnih območjih s 50-500 ljudi – občasni preskusi (kemijski parametri) letno na 5 % oskrbovalnih območij. Po novem Pravilniku o pitni vodi, ki se nanaša na podatke za obdobje 2004–2011 se monitoring izvaja na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50 in več ljudi.
V obdobju 2004-2007 je letno poročilo o monitoringu pitne vode pripravil in izdelal IVZ, v obdobju 2008-2011 pa ZZV Maribor; ni kontinuitete prikazov v poročilih v omenjenih obdobjih.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije/scenariji niso izdelani.
- Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (nepopoln zajem)
Časovna primerljivost: 2 (Od leta 2008 vodi zbirko podatkov o kakovosti pitne vode ZZV Maribor, pred tem pa jo je vodil IVZ RS.)
Prostorska primerljivost: 1
Izvorna baza podatkov oz. vir: Prebivalstvo po občinah
Skrbnik podatkov: Statistični Urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. september 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1999-2011. Podatki se zbirajo na polletni ravni.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

 

Drugi viri in literatura:

 

Datum zajema podatkov

Related indicators

Datum zadnje osvežitve
20.11.2012
Avtor(ji)

Ivanka Gale, dr.med., Inštitut za varovanje zdravja RS; Aleš Petrovič, dr.med., Inštitut za varovanje zdravja RS; Katarina Bitenc, univ. dipl. soc., Inštitut za varovanje zdravja RS.