[ZD05] Dostop do pitne vode
Ključno sporočilo
V Sloveniji se je v letu 2017, 94 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo (na oskrbovalnih območjih), pri katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti pitne vode (monitoring) na mestu uporabe, na pipi uporabnika. V monitoring pitne vode ni bilo vključenih 6 % prebivalcev Slovenije; to so sistemi, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (npr. lastna oskrba s pitno vodo, samooskrba). V slovenskih mestih se praviloma vsi prebivalci oskrbujejo s pitno vodo, pri kateri se izvaja monitoring. Dostopnost do pitne vode se je v obdobju 2004–2017 nekoliko izboljšala.
Definicija
Kazalec predstavlja število in delež prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki so bila vključena v monitoring pitne vode v obdobju 2004-2017 ter število in delež prebivalcev, pri katerih se monitoring pitne vode ni izvajal, za leto 2017 tudi po statističnih regijah.
Sistem za oskrbo s pitno vodo predstavlja oskrbovalno območje ali pa se deli na več oskrbovalnih območij. Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov, znotraj katerega je kakovost vode približno enake. Pravilnik o pitni vodi, v Prilogi II, Tabela 1, grupira oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na količino distribuirane vode na dan, oziroma število prebivalcev na oskrbovalnem območju; v kazalcu jih deloma združujemo v mala, srednja in velika oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50-1000, 1001-10.000 in >10.000 prebivalcev.
Grafi
IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013 ; NLZOH, 2014 – 2018; SURS, 2018
| Delež (%) | 50-500 | 501-1.000 | 1.001 - 5.000 | 5.001 - 10.000 | 10.001 - 20.000 | 20.001 - 50.000 | 50.001 - 100.000 | > 100.000 | brez nadzora |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2005 | 6,03 | 3,17 | 12,47 | 11,67 | 16,72 | 20,17 | 14,59 | 6,85 | 8,33 |
| 2006 | 5,75 | 3,18 | 12,56 | 11,45 | 16,13 | 21,49 | 14,54 | 6,82 | 8,09 |
| 2007 | 5,73 | 3,25 | 12,36 | 10,92 | 16,54 | 23,84 | 11,93 | 6,78 | 8,64 |
| 2008 | 5,53 | 3,62 | 12,29 | 11,69 | 18,25 | 18,46 | 14,86 | 5,17 | 10,14 |
| 2009 | 5,39 | 3,62 | 11,59 | 11,12 | 18,69 | 15,87 | 17,32 | 5,12 | 11,28 |
| 2010 | 5,11 | 3,87 | 11,78 | 10,67 | 19,36 | 15,82 | 17,26 | 5,10 | 11,02 |
| 2011 | 5,03 | 3,70 | 11,30 | 17,48 | 14,96 | 12,01 | 19,81 | 5,10 | 10,62 |
| 2012 | 4,87 | 3,82 | 12,34 | 10,73 | 22,12 | 15,62 | 17,39 | 5,77 | 7,33 |
| 2013 | 4,83 | 3,61 | 12,56 | 10,84 | 22,09 | 15,73 | 17,37 | 5,77 | 7,20 |
| 2014 | 4,72 | 3,51 | 12,47 | 10,61 | 18,56 | 21,10 | 13,76 | 5,97 | 9,30 |
| 2015 | 4,82 | 3,60 | 12,57 | 11,00 | 19,62 | 22,31 | 13,75 | 5,84 | 6,48 |
| 2016 | 4,76 | 3,51 | 12,20 | 10,30 | 20,00 | 23,87 | 13,79 | 6,02 | 5,55 |
| 2017 | 4,82 | 3,27 | 12,22 | 9,98 | 20,04 | 24,09 | 13,78 | 6,02 | 5,79 |
IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2018
| Število oskrb. območij | 50-500 | 501-1.000 | 1.001 - 5.000 | 5.001 - 10.000 | 10.001 - 20.000 | 20.001 - 50.000 | 50.001 - 100.000 | > 100.000 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2004 | 706 | 85 | 112 | 32 | 22 | 15 | 4 | 1 |
| 2005 | 721 | 90 | 109 | 32 | 24 | 14 | 4 | 1 |
| 2006 | 692 | 90 | 111 | 32 | 23 | 15 | 4 | 1 |
| 2007 | 697 | 91 | 111 | 31 | 24 | 16 | 3 | 1 |
| 2008 | 695 | 102 | 110 | 33 | 26 | 13 | 4 | 1 |
| 2009 | 688 | 102 | 105 | 33 | 27 | 12 | 5 | 1 |
| 2010 | 669 | 113 | 108 | 32 | 28 | 12 | 5 | 1 |
| 2011 | 634 | 108 | 111 | 33 | 28 | 11 | 5 | 1 |
| 2012 | 597 | 111 | 115 | 32 | 31 | 11 | 5 | 1 |
| 2013 | 583 | 105 | 118 | 32 | 31 | 11 | 5 | 1 |
| 2014 | 544 | 102 | 119 | 31 | 27 | 16 | 4 | 1 |
| 2015 | 569 | 105 | 120 | 32 | 29 | 17 | 4 | 1 |
| 2016 | 572 | 101 | 114 | 30 | 30 | 18 | 4 | 1 |
| 2017 | 576 | 94 | 114 | 29 | 30 | 18 | 4 | 1 |
NLZOH, 2018; SURS, 2018;
| Delež prebivalcev (%) | mala (50-1000) | srednja (1000-10.000) | velika (>10.000) | brez nadzora |
|---|---|---|---|---|
| Gorenjska | 9,37 | 27,77 | 57,58 | 5,28 |
| Goriška | 17,93 | 27,87 | 46,89 | 7,31 |
| JV Slo | 7,99 | 31,25 | 56,16 | 4,60 |
| Koroška | 15,27 | 59,87 | 0 | 24,86 |
| Obalno-kraška | 1,59 | 0 | 91,43 | 6,97 |
| Osrednjeslovenska | 4,21 | 10,73 | 82,60 | 2,46 |
| Podravska | 3,02 | 25,21 | 69,13 | 2,64 |
| Pomurska | 8,31 | 16,76 | 72,66 | 2,28 |
| Posavska | 20,93 | 29,04 | 42,06 | 7,98 |
| Prim.-notransjka | 8,78 | 36,00 | 57,72 | 0 |
| Savinjska | 9,44 | 21,54 | 54,24 | 14,79 |
| Zasavska | 28,65 | 49,23 | 19,89 | 2,23 |
| Slovenija | 8,09 | 22,20 | 63,92 | 5,79 |
NLZOH, 2018; SURS, 2018
| Tip vodnega vira - surova voda | Število oskrbovalnih območij | Delež oskrbovalnih območij (v %) |
| Podzemna - brez vpliva površinske vode | 443 | 51,6 |
| Podzemna - pod vplivom površinske vode | 403 | 47 |
| Mešana - Izviri podzemne vode s površinskim dotokom | 11 | 1,3 |
| Nedoločeno | 1 | 0,1 |
| SKUPAJ | 858 | 100 |
NLZOH, 2018; SURS, 2018
| Tip vodnega vira - surova voda | Število uporabnikov pitne vode | Delež uporabnikov pitne vode (v %) | ||
| Podzemna - brez vpliva površinske vode | 1.231.862 | 63,2 | ||
| Podzemna - pod vplivom površinske vode | 695.914 | 35,7 | ||
| Mešana - Izviri podzemne vode s površinskim dotokom | 21.553 | 1,1 | ||
| Nedoločeno | 71 | 0 | ||
| SKUPAJ | 1.949.400 | 100 |
Cilji
- Zagotoviti vsem prebivalcem Slovenije dostop do pitne vode, v zadostnih količinah.
- Priključevati prebivalce, zlasti iz malih neurejenih vodovodov, na večje, ki imajo ustrezno strokovno upravljanje in nadzor ali jih ustrezno urediti, da se zagotovi varna oskrba s pitno vodo.
- Izvajati monitoring na vseh oskrbovalnih območjih, v obsegu izbranih parametrov, glede na Pravilnik o pitni vodi,
- Prebivalce, ki se oskrbujejo iz sistemov z manj kot 50 oseb, mora lokalna skupnost obvestiti, da se pri njih ne izvaja Pravilnik o pitni vodi (ni monitoringa, ni nadzora), jih poučiti o ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki onesnažene vode, ki se uporablja kot pitna voda. Če obstaja utemeljen sum, da voda iz prejšnjega stavka predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi, mora lokalna skupnost prebivalcem takoj posredovati priporočila za ravnanje.
Komentar
Glede na vir vode delimo pitno vodo na površinsko in nepovršinsko. Površinske vode so celinske vode, tekoče in stoječe ter morje. Zaradi izpostavljenosti onesnaženju je kakovost površinskih vod vprašljiva. V higienskem smislu, oziroma z vidika javnega zdravja uvrščamo med površinske tudi tiste vode, v katerih je ugotovljena prisotnost mikro ali makroorganizmov, ali vode s spremembami lastnosti, ki so tesno povezane z atmosferskimi značilnostmi ali značilnostmi površine ali površinske vode. Take vode so t.i. kraške vode, ki imajo v omejeni stopnji sposobnost samočiščenja. Ostale vode so nepovršinske, t.i. podzemne vode (Pitna voda, NIJZ).
V letu 2017 se je iz podzemnih (nepovršinskih) virov pitne vode oskrbovalo 64 % (1.241.677) prebivalcev Slovenije na 52 % (453) oskrbovalnih območij; iz površinskih vodnih virov, oziroma virov, ki so pod vplivom površine se je oskrbovalo 36 % (695.629) prebivalcev na 404 oskrbovalnih območjih; z mešano vodo (površinski in nepovršinski vir vode) se je oskrbovalo 9.164 prebivalcev na 8 oskrbovalnih območjih. Podatek o tipu vodnega vira ni bil znan za 71 prebivalcev na enem oskrbovalnem območju (NLZOH, 2018).
Na oskrbovalnih območjih, ki so bila v letu 2017 vključena v monitoring pitne vode se je oskrbovalo okoli 94 % (1.946.541) prebivalcev Slovenije, od tega skoraj dve tretjini (64 % - 1.320.780) prebivalcev na velikih oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala po več kot 10.000 prebivalcev; skoraj tri četrtine 74 % (1.527.000) prebivalcev na oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala po več kot 5.000 oseb (na 9 % - 82 oskrbovalnih območjih). Skupno se je 86 % prebivalcev oskrbovalo na velikih in srednjih oskrbovalnih območjih z več kot 1.000 oseb (23 % - 196 oskrbovalnih območij), 8 % prebivalcev pa na oskrbovalnih območjih s 50-1000 oseb (77 % - 670 oskrbovalnih območij). V monitoring ni bilo vključenih 6 % prebivalcev (brez nadzora). V obdobju 2004 - 2017 v monitoring ni bilo vključenih 6-11 % (najmanj 114.491 leta 2016 ter največ 230.371 leta 2009) prebivalcev; ti prebivalci so se oskrbovali z vodo iz sistemov z manj kot 50 oseb (brez nadzora) (NLZOH, 2018, SURS, 2018).
Iz Zbirk podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode je razvidno, da se je število vseh evidentiranih oskrbovalnih območij, ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev gibalo med 844 leta 2014 in 995 leta 2005. Razlike so tudi med velikostnimi razredi oskrbovalnih območij, ki se pojavljajo zaradi izboljševanja evidence, ukinjanja malih oskrbovalnih območij in priključitev prebivalcev na večja. (IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2018)
Po statističnih regijah je bil v letu 2017 največji delež prebivalcev na velikih oskrbovalnih območjih (nad povprečjem) v Obalno-kraški (91 %), Osrednjeslovenski regiji (83 %), Pomurski regiji (73 %) in Podravski regiji (69 %). Največ prebivalcev brez monitoringa je bil v Koroški regiji (25 %) in Savinjski regiji (15 %). Velikega oskrbovalnega območja ni v Koroški regiji. (NLZOH, 2018)
Kakovost pitne vode je ustrezna na velikih oskrbovalnih območjih. Okoli četrtina prebivalcev oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava ni potrebna; to so oskrbovalna območja s podzemnimi viri vode, brez vpliva površinske vode, ki nimajo priprave vode in ki oskrbujejo po več kot 5.000 prebivalcev (17 oskrbovalnih območij, oziroma skupaj okoli 517.000 prebivalcev), kar kaže na izjemno kakovost vodnega vira.
S stališča javnega zdravja so neurejena predvsem najmanjša oskrbovalna območja, s 50-500 oseb, ki oskrbujejo 5 % prebivalcev in so v velikem deležu mikrobiološko onesnažena, zlasti fekalno. Tudi podatki o kemijski kakovosti na malih oskrbovalnih območjih so pomanjkljivi; znani so za 5–10 % oskrbovalnih območij po zdravstvenih regijah v letih 2006-2010, vsako leto drugih; za 10 % od leta 2014-2015, v letu 2016 za 13,5 % oskrbovalnih območij ter v letu 2017 za 4 % oskrbovalnih območij. Večina sistemov (leta 2017 okoli 576 sistemov oz. 67 %), ki oskrbuje po 50 - 500 ljudi je bila vključena v monitoring zaradi zahtev Pravilnika o pitni vodi oz. direktive EU o pitni vodi. Večinoma ti sistemi ne ustrezajo zahtevam za pitno vodo in v skladu s predpisi ne zagotavljajo varne oskrbe s pitno vodo (pomanjkljivo strokovno upravljanje, ni vodovarstvenih območij, idr.). Potrebno jih je ustrezno urediti ali ukiniti ter priključiti prebivalce na večje (IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2018).
V letu 2017 sta bili v Sloveniji dve mesti z več kot 100.000 prebivalci, Ljubljana in Maribor, kjer so vsi vključeni v monitoring pitne vode. Glede na podatke Statističnega urada RS (z dne 1.7.2017), predstavljajo prebivalci v Ljubljani in Mariboru 19 % (oz. 398.711) prebivalcev Slovenije. Če kot mestno okolje (urban environment) upoštevamo mesta z ≥ 100.000 prebivalci ter štejemo za podeželje (rural environment) vsa ostala mesta in naselja, potem sledi, da se v Sloveniji prebivalci, ki živijo v mestnem okolju vsi oskrbujejo s pitno vodo, ki je vključena v monitoring, ostalih 81 % (oziroma 1.667.450 prebivalcev), ki živi na podeželju in ostalih mestih, pa se oskrbuje s pitno vodo, ki je bodisi pod nadzorom (okoli 75 % oziroma 1.547.830 prebivalcev) ali je brez nadzora (okoli 6 % oziroma 119.620 prebivalcev), glede na vse prebivalce Slovenije (2.066.161 prebivalcev) (SURS, 2018).
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji povzeti po: CEHAP za Slovenijo (2004), Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020, ki jo je sprejela Vlada RS (2011), Akcijski načrt za izvajanje strategije RS za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012-2020, Ljubljana 2015, Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje 2015 do 2020, Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17), Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption (1998) in Commission Directive (EU) 2015/1787 of 6 October 2015 amending Annexes II and III to Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption; Official Journal of the European Union L260/6, predlog Navodil za pripravo in izvajanje Načrta za zagotavljanje varnosti pitne vode (NIJZ, 2015), Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development.
Podatki o monitoringu pitne vode: Za potrebe kazalca so ppovzeti podatki letnih poročil o pitni vodi, ki jih objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (Monitoring pitne vode: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji).
Skrbnik podatkov: V obdobju 2004-2007 je bil upravljavec zbirke podatkov IVZ, v obdobju 2008-2013 ZZV Maribor, v obdobju 2014- 2017 pa NLZOH. Podatke redno v obliki letnih poročil objavlja NIJZ.
Datum zajema podatkov: oktober 2018
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode se, vsako koledarsko leto posebej, osvežuje in dopolnjuje sproti z rezultati preskusov odvzetih vzorcev v okviru državnega monitoringa v istem letu. Od leta 2004 je strokovni in uradni nadzor ter zbiranje podatkov potekal glede na Pravilnik o pitni vodi in po programih monitoringa, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje. Program monitoringa, glede na 12. člen Pravilnika o pitni vodi, med drugim določa mesta vzorčenja, pogostost vzorčenja, vzorčevalce in laboratorije, ki izvajajo preskušanje vzorcev. Izdelan mora biti v skladu s pogoji iz priloge II, ki je sestavni del tega pravilnika. Vzorci iz posameznega sistema za oskrbo s pitno vodo so reprezentativni za pitno vodo, ki se uporablja prek celega leta.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu oskrbovalnih območij in številu prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbujejo, so obdelani in prikazani v agregirani obliki, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in po statističnih regijah.
Informacija o kakovosti podatkov:
- Prednosti in slabosti:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni podatki, ki so del mednarodne izmenjave. Pravilnik o pitni vodi (2004), vključno s spremembami, je usklajen z Direktivo Evropske Unije o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi iz leta 1998 in spremembami iz leta 2015. V skladu z zakonodajo se za potrebe preverjanja ali pitna voda izpolnjuje zahteve pravilnika, zlasti za skladnost, od leta 2004 dalje izvaja spremljanje kakovosti (monitoring), ki je vezano na oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50 ali več ljudi. Monitoring pitne vode je v obdobju 2004-2017 zagotavljalo Ministrstvo za zdravje. Skladnost mora biti zagotovljena na mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, npr. na pipi uporabnika.
Slabosti: Glede na zahteve pravilnika, v monitoring pitne vode niso bili zajeti sistemi, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb ter tudi sistemi, ki niso vključeni npr. zaradi še nepopolnega zajema. Poleg tega se monitoring ni v celoti izvajal na najmanjših oskrbovalnih območjih s 50-500 ljudi – občasni preskusi (kemijski parametri iz dela B Priloge I Pravilnika o pitni vodi) in sicer: v letih 2006-2010 približno na 5-10 % oskrbovalnih območij, vsako leto drugih in 10 % v letih 2014 in 2015. Po Pravilniku o pitni vodi (2004), ki se nanaša na podatke za obdobje 2004–2017 se monitoring izvaja na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo s pitno vodo 50 ali več ljudi.
Za obdobje 2004-2007 je letno poročilo o monitoringu pitne vode pripravil in izdelal IVZ, za obdobje 2008-2012 ZZV Maribor, od leta 2013 do 2017 pa NLZOH; ni kontinuitete prikazov v poročilih v omenjenih obdobjih.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije/scenariji niso izdelani.
- Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (nepopoln zajem)
Časovna primerljivost: 2 (Od leta 2014 vodi Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode NLZOH, pred tem ZZV Maribor (2008-2013) in pred tem IVZ RS.)
Prostorska primerljivost: 1
Izvorna baza podatkov o prebivalcih oz. vir: Statistični Urad RS, Prebivalstvo po: SPOL, STAROST, POLLETJE , STATISTIČNA REGIJA.
Skrbnik podatkov je: Statistični Urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2018
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2004-2017. Podatki se v zbirki zbirajo sproti in na letni ravni (zajem podatkov za stanje 1.7. – H2).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
1. CEHAPE (2004). Children’s Environment and Health Action Plan for Europe. Declaration. Fourth Ministerial Conference on Environment and Health, Budapest, Hungary, 23–25 June 2004. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2004.
2. Commission Directive (EU) 2015/1787 of 6 October 2015 amending Annexes II and III to Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption; Official Journal of the European Union L260/6.
3. Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Official Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54.
4. IVZ - Inštitut za varovanje zdravja (2005). Hočevar Grom A et al. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
5. IVZ (2006). Hočevar Grom A. et al. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
6. IVZ (2007). Petrovič A. et al Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
7. IVZ (2008). K. Bitenc, I. Gale, A. Petrovič. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
8. NIJZ (2014). Pitna voda, Pogosta vprašanja o pitni vodi. 4. Voda in onesnaženja.
Dostopno na: http://www.nijz.si/pogosta-vprasanja-o-pitni-vodi.
9. NLZOH - Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (2014). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2013, NLZOH.
10. NLZOH (2015). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2014, NLZOH.
11. NLZOH (2016). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2015, NLZOH.
12. NLZOH (2017). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2016, NLZOH.
13. NLZOH (2018). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2017, NLZOH.
14. Operativni program oskrbe s pitno vodo (Vlada RS; EVA: 2005-2511-0029), z dne 24.08.2006.
15. Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17)
16. Program monitoringa pitne vode. Inštitut za varovanje zdravja RS do leta 2007, v letih 2008–2013 ZZV Maribor, v letih 2014–2017 NLZOH.
17. Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Sprejela Vlada Republike Slovenije, s sklepom št. 02401-13/2010/5, z dne 1.12.2011.
18. SURS - Statistični urad RS (2018). Prebivalstvo po starosti in spolu, statistične regije, Slovenija, polletno.
19. ZZV MB - Zavod za zdravstveno varstvo Maribor (2009). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008, ZZV Maribor.
20. ZZV MB (2010). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009, ZZV Maribor.
21. ZZV MB (2011). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010, ZZV Maribor.
22. ZZV MB (2012). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2011, ZZV Maribor.
23. ZZV MB (2013). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2012, ZZV Maribor.