V kazalcu naslavljamo Delež območij visoke naravne vrednosti z dveh različnih zornih kotov. Z obravnavo tega kazalca z dveh zornih kotov izkazujemo primerjavo z bolj ali manj sorodnimi državami s katerimi si delimo prostor kontinenta in preko svobodne trgovine in izmenjave tudi prostor pridelave hrane in hkrati sledimo spremembe deleža območij VNV na ravni države. V obeh primerih se omejujemo na območje kmetijskih zemljišč.

Kazalec predstavlja in vrednoti delež kmetijskega prostora z visoko naravno vrednostjo. S tem prikazuje, do kakšne mere je kmetijski prostor pester v smislu biotske raznolikosti (št. rastlinskih in posledično živalskih vrst) oz. pestrosti rabe in mozaične pokrovnosti kmetijskega prostora. V prvem delu (KM05-1) prikazuje delež kmetijskega prostora z visoko naravno vrednostjo (VNV) v Sloveniji in ga primerja z deležem VNV (HNV) v drugih EU državah na podlagi enotnih podatkov Corine Land Cover v merilu 1 : 100.000. V drugem delu (KM05-2) pa spremlja spremembe deležev rabe kmetijskih zemljišč, ki imajo značilnosti visoke naravne vrednosti, na podlagi detajlnih nacionalnih podatkov večjega merila (1 : 5.000) baze RABA (MKGP).

Za Slovenijo je značilna velika krajinska raznolikost, ki je primarno posledica razgibanega reliefa, različnih podnebnih razmer, tipov tal, rabe zemljišč in drobno posestne lastniške strukture.

Kmetijski prostor posebej izkazuje izredno pestrost v svojem pokrovu. Ta je na ravninskih predelih predvsem posledica izrazite drobno posestne strukture in tipov tal (npr. sušna in peščena tla na prodih in peskih ter hidromorfna tla na glinah in ilovicah) z redkejšimi vključki naravne krajine (mejice, grmišča, mokrišča, manjša vodna telesa, itd.). K pestrosti krajine v gričevnatem in goratem svetu prispevajo še dejavniki reliefa, gemorfologije, vključki naravne krajine ter strukture človeka (mejice, suhozidi, itd.). 

Spremljanje deleža območij VNV na ravni države

Delež kmetijskih zemljišč (KZ) oz. skupni obseg KZ v Sloveniji se spreminja le v zanemarljivem obsegu. Ta delež  je znašal leta 2002 32,7 % in leta 2022 33,0 %.

Delež seštevka površin ekstenzivnih sadovnjakov, barjanskih travnikov, zemljišč v zaraščanju, mešane rabe zemljišč ter kmetijskih zemljišč poraslih z gozdnim drevjem (kmetijske rabe VNV) je narastel od 10,1 % leta 2002 do 15,3 % leta 2022. Pri čemer velja opozoriti, da zaradi sprememb interpretacijskega ključa lahko neposredno primerjamo območja rabe VNV le med leti 2018 do 2022. Seštevek deležev rabe VNV se med leti zelo malo spreminja in je med 15,7 % (leto 2019) in 15,3 % (leto 2022): Spremembe so majhne, nekaj promilov, do določene mere posledica subjektivnosti foto interpretacije in ne izkazujejo jasnega trenda povečevanja ali zmanjševanja deleža VNV rab.

Primerjava deleža VNV z drugimi državami EU

Podatki rabe in pokrovnosti tal Evrope (Corine Land Cover - CLC) predstavljajo rabo in pokrovnost tal držav Evrope zajeto periodično na enak način in po enaki metodologiji. S tem omogočajo neposredno primerjavo pokrovnosti ter rabe tal vseh držav EU. Območja VNV na kmetijskih zemljiščih so zajeta v dveh kategorijah:

• 242 Kompleksen preplet pretežno kmetijske rabe tal [242 Complex cultivation patterns]«, ki odražajo izrazit preplet vrst rabe kmetijskih tal in drobno posestno strukturo;
• 243 Kmetijska zemljišča s precejšnjim deležem površin z naravno vegetacijo (243 Land principally occupied by agriculture, with significant areas of natural vegetation).

Oba razreda vsebujta prvine, ki neposredno ali posredno izražajo veliko naravno vrednost. Drobno posestna struktura je značilna za večino slovenskega kmetijskega prostora. Pestrost kmetijske kulturne krajine in preplet različnih rab je v veliki meri posledica drobno posestne strukture. V kolikor upoštevamo še na nekaterih območjih bolj in drugih manj pomemben delež površin z (antropogenimi ali naravnimi) vključki naravne vrste rabe tal, lahko ugotovimo, da gre v CLC razredih 242 in 243 za kmetijski prostor VNV.

Delež površin VNV v kmetijskem prostoru izražano s seštevkom deležev CLC razreda 242 in 243 je 21,9 %. Pri tem velja dodati, da tudi velik delež strnjenih kmetijskih zemljišč kot npr. razred 211 – nenamakane njivske površine (CLC class 211 – Non-irrigated land) odraža pestrost drobno posestne strukture. 

Glede na vse druge države EU, se Slovenija pričakovano visoko uvršča z deležem kmetijskih zemljišč VNV (seštevek 242 in 243): na 4. mesto v EU oz. na 5. mesto med 38 državami Evrope. Če obravnavamo samo razred 243 - Kmetijska zemljišča z velikim deležem naravne vegetacije, pa se Slovenija med državami EU uvršča za Malto na drugo mesto, oz. v kontinentalni Evropi in glede na specifike Malte, na prvo mesto.

Ugotovimo lahko, da merjeno z enotno metodologijo in v istih časovnih obdobjih primerjavi z državami Evrope in EU, izjemno velik delež kmetijskega prostora Slovenije izkazuje visoko naravno vrednost.