KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V zadnjih letih so se davki na energijo povečali predvsem zaradi višjih trošarin in dajatev. Delež davkov v končni ceni energije v industriji se je izenačil z deležem davkov v končni ceni energije za gospodinjstva. V Sloveniji so bili davki na pogonska goriva in na zemeljski plin v letu 2011 nad povprečjem držav EU27, kar pa ne velja za električno energijo.


Kazalec Davki na energijo prikazuje raven obdavčitve posameznih energentov. Davki so za električno energijo izraženi v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), pri zemeljskem plinu v evrih na gigajoul (EUR/GJ), davki za tekoča goriva pa so izraženi v evrih na liter goriva (EUR/l).

Davki na električno energijo in zemeljski plin prikazujejo raven obdavčitve za tipične porabniške skupine pri industrijskih in gospodinjskih odjemalcih, pri čemer v davkih za industrijske odjemalce ni upoštevan davek na dodano vrednost (DDV).


Grafi

Slika EN21-1: Realne spremembe davkov na električno energijo, zemeljski plin v industriji in gospodinjstvih ter naftne derivate
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2012.

Prikaži podatke
Elektricna energija - gospodinjstva Elektricna energija - industrija Dizel D2 - promet Kurilno olje EL - ogrevanje Zemeljski plin - industrija Bencin NMB 95 - promet Zemeljski plin - gospodinjstva
1995-2007 % 104.1 -100 76.9 343.3 225.7 103 784
2008-2011 % 49.1 265.5 27.4 34.4 52.6 25.5 24.8
Slika EN21-2: Realni davki na električno energijo v industriji in gospodinjstvih (izraženi v evrih 1995)
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2012.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Električna energija - industrija 1995 EUR/kWh 0.008 0.005 0.005 0.005 0.005 0.005 0.006 0.006 0 0
Električna energija - gospodinjstva 1995 EUR/kWh 0.01 0.006 0.006 0.007 0.007 0.007 0.008 0.008 0.014 0.014
2002 2003 2004 2005 2006 2007 - 2008 2009 2010
Električna energija - industrija 1995 EUR/kWh 0 0 0 0 0 0 0.002 0.003 0.006
Električna energija - gospodinjstva 1995 EUR/kWh 0.015 0.014 0.014 0.014 0.014 0.014 0.018 0.021 0.025
2011
Električna energija - industrija 1995 EUR/kWh 0.007
Električna energija - gospodinjstva 1995 EUR/kWh 0.026
Slika EN21-3: Realni davki na zemeljski plin v industriji in gospodinjstvih (izraženi v evrih 1995)
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2012.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Zemeljski plin - industrija EUR/GJ 0.189 0.17 0.352 0.425 0.68 0.474 0.627 0.733 0.694 0.671
Zemeljski plin - gospodinjstva EUR/GJ 0.274 0.253 0.433 0.466 0.746 1.513 2.131 2.121 2.082 2.02
2005 2006 2007 - 2008 2009 2010 2011
Zemeljski plin - industrija EUR/GJ 0.661 0.647 0.617 0.593 0.575 0.679 0.905
Zemeljski plin - gospodinjstva EUR/GJ 2.096 2.414 2.425 2.537 2.8 2.67 3.166
Slika EN21-4: Realni davki na naftne derivate (izraženi v evrih 1995)
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2012.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Dizel D2 - promet EUR/l 0.209 0.209 0.205 0.239 0.333 0.349 0.35 0.338 0.321 0.358
Bencin NMB 95 - promet EUR/l 0.215 0.218 0.209 0.26 0.344 0.337 0.394 0.455 0.432 0.441
Kurilno olje EL EUR/l 0.025 0.037 0.033 0.05 0.097 0.109 0.126 0.112 0.106 0.122
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Dizel D2 - promet EUR/l 0.398 0.371 0.37 0.359 0.408 0.454 0.458
Bencin NMB 95 - promet EUR/l 0.453 0.418 0.436 0.403 0.446 0.504 0.505
Kurilno olje EL EUR/l 0.147 0.123 0.111 0.131 0.134 0.15 0.175
Slika EN21-5: Povprečna letna rast realnih davkov energentov po posameznih komponentah končne cene
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2012.

Prikaži podatke
2000-2007 2008-2011 2010-2011
Elektricna energija : gospodinjstva - davki skupaj % -0 0.1 0
Elektricna energija: gospodinjstva - trošarina % -0 0.4 0.1
Elektricna energija: gospodinjstva - DDV % 0.1 0
Zemeljski plin: gospodinjstva - davki skupaj % 0.2 0.1 0.2
Zemeljski plin: gospodinjstva - trošarina % 0.1 0.2 0.3
Zemeljski plin: gospodinjstva - DDV % 0.1 0.1
Diesel D2: promet - davki skupaj % 0 0.1 0
Diesel D2: promet - trošarina % 0.1 -0
Diesel D2: promet - DDV % -0 0 0.1
Bencin NMB 95: promet - davki skupaj % 0.1 0.1 0
Bencin NMB 95: promet - trošarina % 0.1 -0
Bencin NMB 95: promet - DDV % -0 0.1 0.1
Kurilno olje EL: ogrevanje - davki skupaj % 0.1 0.1 0.2
Kurilno olje EL: ogrevanje - trošarina % 0.2 0.1
Kurilno olje EL: ogrevanje - DDV % 0.1 0 0.2
Slika EN21-6: Delež davkov (vsi davki pri tekočih gorivih) v končni ceni energentov
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2012.

Prikaži podatke
Bencin NMB 95 - promet Dizel D2 - promet Kurilno olje - ogrevanje Zemeljski plin - gospodinjstva Elektricna energija - gospodinjstva Zemeljski plin - industrija Elektricna energija - industrija
1995 % 49.5 51.8 11.9 4.8 9.1 4.8 9.1
2000 % 62.4 60.1 33.8 23.3 16 8.3 0
2011 % 54 50.6 29.9 23.3 25.1 25 25.9
Slika EN21-7: Primerjava slovenskih davkov na električno energijo v letu 2011 z davki v državah EU-27
Viri:

Evropski statistični urad, 2012.

Prikaži podatke
EU-27 BE BG CZ DK DE EE IE GR ES
Industrija % 100 110 27 51 319 218 52 62 44 75
Gospodinjstva % 100 82 33 54 361 179 57 37 62 61
FR IT CY LV LT LU HU MT NL AT
Industrija % 76 115 62 41 41 44 67 17 95 106
Gospodinjstva % 68 139 73 51 52 24 68 21 97 97
PL PT RO SI-11 SK FI SE UK
Industrija % 63 124 45 70 60 89 139 13
Gospodinjstva % 66 34 52 69 69 57 53 56
Slika EN21-8: Primerjava slovenskih davkov na zemeljski plin v letu 2011 z davki v državah EU-27
Viri:

Evropski statistični urad, 2012.

Prikaži podatke
EU-27 BE BG CZ DK DE EE IE ES FR
Industrija % 100 100 57 71 447 120 73 69 65 76
Gospodinjstva % 100 88 62 79.731 536 135 77 70 55 82
IT LV LT LU HU NL AT PL PT RO
Industrija % 199 33 60 42 89 180 143 68 34 106
Gospodinjstva % 50 69 78 34 95 147 155 80 22 137
SI-11 SK SE UK
Industrija % 123 61 414 16
Gospodinjstva % 143 87 497 67
Slika EN21-9: Primerjava slovenskih davkov (brez DDV) na dizelsko gorivo (D2) in na neosvinčen 95 oktanski bencin (NMB 95) v letu 2011 z davki v državah EU-27
Viri:

Eurostat, 2012; Oil Buletin, 2012.

Prikaži podatke
AT BE BG CY CZ DE DK EE ES FI
NMB % 97.959 115.58 73.03 68.623 97.598 117.994 116.157 82.521 84.192 117.308
D2 % 104.65 99.572 81.437 79.731 106.923 111.11 107.685 97.253 86.114 98.036
FR GR HU IE IT LT LU LV MT NL
NMB % 112.262 130.089 93.419 105.083 106.651 86.679 82.723 78.79 88.817 129.688
D2 % 104.841 111.891 100.559 112.445 104.869 81.738 73.867 88.544 92.659 103.316
PL PT RO SE SI-10 SK UK EU-27
NMB % 85.84 114.099 77.661 121.418 91.91 104.417 119.49 100
D2 % 88.732 98.579 85.741 130.218 102.584 98.567 148.339 100

Cilji

Konkretne cilje glede obdavčitve energentov postavlja energetska politika na ravni EU skupaj z Direktivo (2003/96/ES) o obdavčitvi goriv in električne energije. V Direktivi so določene minimalne ravni obdavčitve posameznih energentov, ki so obvezujoče za vse države članice. Glavni namen direktive je vzpostaviti večjo konkurenčnost med energenti in odpraviti cenovna nesorazmerja med državami članicami, ki so nastala zaradi prevelikih razlik v ravni obdavčitve.

ReNEP navaja tudi t.i. zeleno davčno reformo, vendar država še čaka z njeno izvedbo.


V večini držav je osnovni namen obdavčitve energije fiskalne narave, saj davki na energijo predstavljajo v prvi vrsti precejšen vir sredstev znotraj državnega proračuna. Vloga davkov na energijo pa ni zgolj proračunske narave. Obdavčevanje energije predstavlja dober način internalizacije zunanjih stroškov. Država z obdavčitvijo energije vpliva na končno raven cen energije, preko katere lahko usmerja in posredno vpliva na rabo energije. Z višjo obdavčitvijo energije država spodbuja k zmanjšanju rabe energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Po drugi strani država z obdavčitvijo energije posega v cenovna razmerja, s čimer vpliva na zamenjavo okoljsko škodljivih goriv z gorivi, ki so okolju manj škodljiva.

Dosedanja praksa oblikovanja davkov na področju energije kaže, da davke na energijo določa država s svojo fiskalno politiko, medtem ko ima energetska politika države pri oblikovanju davkov, zaenkrat, postransko vlogo. Davki na energijo so v tem trenutku edini mehanizem, ki ga ima država na voljo, s katerim lahko vpliva na končno ceno posameznih energentov.

Zelena davčna reforma, ki bi spodbujala trajnostno obnašanje tako proizvajalcev kot porabnikov, je eden od možnih odgovorov na izzive slabšanja okolja zaradi nepravilnih signalov trga. Namen zelene davčne reforme je rešiti opisani problem s prerazporeditvijo davčnih bremen z davkov na delo na davke na okolje (na uporabo energije ali drugih virov in surovin, okoljsko nevarnih snovi in izdelkov) in s preoblikovanjem politike spodbud (npr. ukinitev okolju škodljivih spodbud). Bistvena značilnost zelene davčne reforme je, da uvedba novih okoljskih davkov ne vodi k splošnemu povečanju davkov, temveč se davčno breme le prerazporedi. Čeprav imamo v Sloveniji razvit sistem okoljskega obdavčenja, bi celovita zelena davčna reforma lahko prispevala k večji energetski učinkovitosti.

Na splošno gledano so se davki na energijo od leta 1995 realno povečevali, edina izjema so davki na električno energijo za industrijske uporabnike, kjer se je neposredna davčna obremenitev zaradi uvedbe DDV zmanjšala. Do največjih sprememb obdavčitve je prišlo pri zemeljskemu plinu za gospodinjske uporabnike, kjer so se davki do leta 2008 realno povečali za skoraj 800 % (potrebno je upoštevati razmeroma majhno obdavčitev leta 1995) ter pri kurilnem olju, kjer so se davki realno povečali za nekaj manj kot 350 %.

Gospodinjstva

V Sloveniji so v obdobju 1992 do 2000 za električno energijo za gospodinjstva veljali približno enaki davki. V letu 1999 je bil uveden DDV, zaradi katerega se je raven obdavčitve v gospodinjstvih povečala za polovico. V letu 2006 je bil DDV edini davek na električno energijo, ki so ga plačevala gospodinjstva, z letom 2007 pa se na električno energijo plačuje tudi trošarina. V ceni za leto 2008 pa je trošarina že upoštevana in znaša 0,002€ 1995. Pri zemeljskem plinu je za obdobje od leta 1995 do 2000 značilna zmerna rast davkov, ki je v tem obdobju tudi glavni razlog za znaten dvig cen zemeljskega plina. Po letu 2000 so se davki na zemeljski plin povečali predvsem za gospodinjske uporabnike, od tega je največ prispevala uvedba dajatve na CO2 in trošarine, nekoliko manj pa sama uvedba DDV. Delež davkov v končni ceni električne energije je v letu 2011 znašal 25,1%, kar je več kot leta 2000 in 1995, ko je delež davkov predstavljal 16% oziroma 9,1% končne cene. Glavni razlog za takšno povečanje je dvig trošarin in dajatev v letu 2011.

Davki na zemeljski plin za gospodinjstva v letu 2011 so v primerjavi s povprečjem EU27 višji za 43 odstotkov, medtem ko je davek na elektriko nižji od povprečja EU27 za 31%.

Industrija

Pri industriji se z uvedbo DDV davek ne upošteva več kot neposredna davčna obremenitev, kar pomeni, da po njegovi uvedbi električna energija za industrijske uporabnike ni obdavčena, v letu 2008 je že opazen vpliv trošarine. Davki na zemeljski plin v industriji so se v obdobju 2000 do 2007 povečevali predvsem zaradi uvedbe trošarin in višje dajatve na CO2. Delež davkov v končni ceni je v industriji je na nivoju deleža v gospodinjstvih, ki znaša okoli 25%. Delež davkov v končni ceni zemeljskega plina je v letu 2011 znašal 25,0%, kar je več kot leta 1995 in 2000, ko je bil ta delež 4,8% oziroma 8,3%. Glavni razlog za takšno povečanje je dvig trošarin in dajatev v letu 2011.

Davki na zemeljski plin za industrijske porabnike v letu 2011 so v primerjavi s povprečjem EU27 višji za 23 odstotkov, medtem ko je davek na elektriko nižji od povprečja EU27 za 30%.

Naftni derivati

Pri naftnih derivatih je v obdobju od 1995 do 2000 značilna razmeroma visoka rast davkov. Po uvedbi DDV leta 1999 sledi obdobje zmerne rasti, razen pri gorivu NMB 95, kjer so se davki povečevali vse do leta 2002. V obdobju od leta 1995 do 2000 je bila realna rast končnih cen naftnih derivatov posledica predvsem višjih davkov (uvedba trošarine in DDV), medtem ko davki po letu 2000 ne vplivajo več izrazito na rast končnih cen. Delež davkov v končni ceni energije je bil leta 2011, glede na leto 1995, višji pri bencinu NMB 95 in kurilnem olju, vendar se je v primerjavi z letom 2000 zmanjšal, kot posledica precejšnega povečanja osnovnih cen, medtem ko se davki niso bistveno višali. Delež davkov v končni ceni dizelskega goriva D2 pa malce nižji 50,6% v primerjavi z deležem iz leta 1995, ki je znašal 51,8%. Glavni razlog za tako velik delež davkov v končni ceni naftnih derivatov je uvedba okoljske dajatve na izpuste CO2 (pri kurilnem olju), trošarine in DDV.

Davki na pogonska goriva v letu 2011 so v primerjavi z EU27 nižji za 8 odstotkov za bencin NMB 95, za dizel D3 pa višji za 3 odstotke. Če primerjamo še s sosednjimi državami lahko ugotovimo, da so davki na pogonska goriva v letu 2011 v Avstriji in Italiji bili višji od slovenskih in malce nižji na Madžarskem za dizelsko gorivo D3 in višji za bencin NMB 95.


Metodologija

Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04)
Izvorna baza podatkov: Podatke o cenah energentov objavlja SURS v spletni aplikaciji SI-STAT > Okolje in naravni viri > Energetika > Cene energetskih virov za vse porabniške skupine.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS oziroma Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: 14. 11. 2012.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: V letu 2007 je bilo sprejeto dopolnilo k Direktivi 90/377/EC, ki ureja zbiranje cen električne energije in zemeljskega plina z novo metodologijo. Zato cene, ki so od januarja 2008 preračunane in prikazane v skladu z novo metodologijo, niso primerljive s predhodno objavljenimi cenami.
Polletni podatki o cenah električne energije od januarja 1992 do vključno julija 2007 po stari metodologiji se nahajajo na tej povezavi. Podatki o cenah po stari metodologiji zbiranja podatkov so zbrani glede na tipične porabniške skupine in sicer: Ie za električno energijo v industriji, Dc za električno energijo v gospodinjstvih, I3-1 za zemeljski plin v industriji in Dc za zemeljski plin v gospodinjstvih.

Po novi metodologiji pa so predstavljene naslednje reprezentativne skupine: pri industrijskih odjemalcih: I3 za porabnike zemeljskega plina in Id za porabnike električne energije. Pri gospodinjskih odjemalcih sta najbolj reprezentativni porabniški skupini D2 za porabnike zemeljskega plina in Dc za porabnike električne energije.
Podatki za cene energije se objavljajo dvakrat letno in sicer cene, ki so veljale 1. januarja, objavi SURS v drugem tednu marca, cene, ki veljajo 1. julija tekočega leta, pa SURS objavi v drugem tednu septembra.
Cene za električno energijo in zemeljski plin po posameznih porabniških skupinah spremlja Statistični urad RS, od leta 1992 naprej za električno energijo in od leta 1995 za zemeljski plin. Statistični urad spremlja tudi cene goriv, vendar le od leta 1999 naprej. Cene goriv pred tem letom so dostopne pri trgovcih goriv (Petrol).
V bazi Oil bulletin so zbrani podatki o cenah pogonskih goriv po posameznih državah članicah na tedenskem nivoju. V preglednici so podatki o cenah goriv brez in z upoštevanimi davki po državah EU. Cene katere smo uporabili so cene, ki so veljale 4. januarja posameznega leta za posamezno državo članico. Metodologija zbiranja podatkov je opisana tukaj.
Metodologija obdelave podatkov: Cene energije, ki jih objavlja SURS, so tekoče cene. Ker gre za nominalne kategorije, spremembe v cenah in posledično tudi davkih, ne odražajo realnih sprememb. Realne spremembe v cenah in davkih odražajo samo realne cene in davki, ki jih izračunamo tako, da nominalne podatke deflacioniramo z deflatorjem BDP, ki ga za vsako predhodno leto objavi SURS. Davki na energijo, ki so prikazani v podatkovnem listu, so realni davki, pri izračunu pa so bili uporabljeni deflatorji, ki so nominalne davke pretvorili na raven realnih leta 1995. Realni davki 1995 so bili nato pretvorjeni v evre 1995, z uporabo povprečnega letnega menjalnega tečaja Banke Slovenije, ki je veljal v letu 1995. Takšen preračun omogoča boljšo primerljivost davkov na energijo v Sloveniji s povprečnimi davki v EU.
Realni davki na energijo so izračunani kot:
TRt = [(Rt*1/D1995,t)/dt1995]
TR - davki (realne cene), R – davki (tekoče cene), D – deflator, dt – devizni tečaj.
Geografska pokritost: EU27 zajema članice EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija, Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija, Romunijo in Bolgarijo.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za električno energijo in zemeljski plin je SURS, kar omogoča bolj kakovostno in dosledno analizo posameznega sektorja, le pri davkih na goriva je bilo potrebno podatke pred letom 1999 pridobiti od največjega trgovca goriv v Sloveniji (Petrol).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki odražajo davke po posameznih porabniških skupinah, ki so veljali na prvi dan v mesecu januarju in juliju.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Oil Bulletin
- MG, 2007. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov.
- JARSE, 2012. Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2011.