V večini držav je osnovni namen obdavčitve energije fiskalne narave, saj davki na energijo predstavljajo v prvi vrsti precejšen vir sredstev znotraj državnega proračuna. Vloga davkov na energijo pa ni zgolj proračunske narave. Obdavčevanje energije predstavlja dober način internalizacije eksternih stroškov. Država z obdavčitvijo energije vpliva na končno raven cen energije preko katerih lahko usmerja in posredno vpliva na rabo energije. Z višjo obdavčitvijo energije država spodbuja k zmanjšanju rabe energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Po drugi strani država z obdavčitvijo energije posega v cenovna razmerja, s čimer vpliva na zamenjavo okoljsko škodljivih goriv z gorivi, ki so okolju manj škodljiva.

Davki na energijo v nadaljevanju prikazujejo nivo obdavčitve posameznih energentov. Davki so za električno energijo izraženi v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), pri zemeljskem plinu so izraženi v evrih na gigajoul (EUR/GJ), davki za tekoča goriva pa so izraženi v evrih na liter goriva (EUR/l).

V Sloveniji cene energije za tipične porabniške skupine sistematično spremlja SURS po metodologiji Eurostat. SURS objavlja podatke o cenah za tri kategorije: cene pred davki, cene pred DDV in cene z davki. Iz teh podatkov je možno izračunati kakšna je bila višina davkov in dajatev na energijo ter višina davka na dodano vrednost.

Davki na električno energijo in zemeljski plin prikazujejo nivo obdavčitve za tipične porabniške skupine pri industrijskih in gospodinjskih odjemalcih, pri čemer v davkih za industrijske odjemalce ni upoštevan davek na dodano vrednost. Pri industrijskih odjemalcih zemeljskega plina in električne energije sta najbolj reprezentativni porabniški skupini I3-1 za porabnike zemeljskega plina in Ie za porabnike električne energije. Pri gospodinjskih odjemalcih sta najbolj reprezentativni porabniški skupini D3 za porabnike zemeljskega plina in Dc za porabnike električne energije.

Podatke o cenah električne energije in zemeljskega plina po posameznih porabniških kategorijah spremlja Statistični urad RS od leta 1992 naprej za električno energijo in od leta 1995 za zemeljski plin. Statistični urad spremlja tudi cene goriv, vendar le od leta 1999 naprej. Podatke o cenah in davkih pred tem letom je možno pridobiti pri trgovcih z gorivi.

Na splošno gledano so se davki na energijo od leta 1995 realno povečevali, edina izjema so davki na električno energijo za industrijske uporabnike, kjer se je neposredna davčna obremenitev zaradi uvedbe davka na dodano vrednost zmanjšala. Do največjih sprememb obdavčitve je prišlo pri zemeljskemu plinu za gospodinjske uporabnike, kjer so se davki realno povečali za skoraj 800 % (potrebno je upoštevati relativno majhno obdavčitev leta 1995) ter pri kurilnem olju, kjer so se davki realno povečali za nekaj manj kot 400 %.

Gospodinjstva
V Sloveniji so v obdobju 1992 do 2000 za električno energijo za gospodinjstva veljali približno enaki davki. V letu 1999 je bil v Sloveniji uveden davek na dodano vrednost, zaradi katerega se je nivo obdavčitve v gospodinjstvih povečal za polovico. V letu 2006 je bil davek na dodano vrednost edini davek na električno energijo, ki so ga plačevala gospodinjstva, z letom 2007 se na električno energijo plačuje tudi trošarina. Pri zemeljskem plinu je za obdobje od leta 1995 do 2000 značilna zmerna rast davkov. Rast davkov v tem obdobju je tudi glavni razlog za znaten dvig cene zemeljskega plina. Po letu 2000 so se davki na zemeljski plin povečali predvsem za gospodinjske uporabnike, od tega je največ prispevala uvedba CO₂ takse in trošarine, nekoliko manj pa sama uvedba davka na dodano vrednost (glej Slika EN21-5). Delež davkov v končni ceni električne energije je v letu 2006 znašal 16,7 %, kar je več kot leta 2000 in 1995, ko je delež davkov predstavljal 16 % oziroma 9,1 % končne cene. Glavni razlog za takšno povečanje je uvedba davka na dodano vrednost in povečanje stopnje davka na dodano vrednost iz 19 % na 20 %.

Industrija
Pri industriji se z uvedbo davka na dodano vrednost, davek ne upošteva več kot neposredna davčna obremenitev, kar pomeni, da po uvedbi davka na dodano vrednost, električna energija za industrijske uporabnike ni obdavčena. Davki na zemeljski plin v industriji so se v obdobju 2000 do 2005 povečevali predvsem zaradi uvedbe trošarin in višje CO₂ takse (glej Slika EN21-5). Delež davkov v končni ceni je v industriji na splošno nižji kot pri gospodinjstvih. Delež davkov v končni ceni zemeljskega plina je v letu 2006 znašal 8,3 %, kar je več kot leta 1995, ko je bil ta delež 4,8 % in enako kot je znašal delež davkov v letu 2000.

Naftni derivati
Pri naftnih derivatih je v obdobju od 1995 do 2000 značilna razmeroma visoka rast davkov. V letih po uvedbi davka na dodano vrednost leta 1999, sledi obdobje zmerne rasti, razen pri gorivu NMB 95, kjer so se davki povečevali vse do leta 2002. V obdobju od leta 1995 do 2000 je bila realna rast končnih cen naftnih derivatov posledica predvsem višjih davkov, (uvedba trošarine in davka na dodano vrednost), medtem ko davki po letu 2000, ne vplivajo več izrazito na rast končnih cen. Delež davkov v končni ceni energije je bil letu 2006, glede na leto 1995, višji pri bencinu NMB 95 in kurilnem olju, vendar se je v primerjavi z letom 2000, delež davkov v končni ceni zmanjšal. Glavni razlog za tako velik delež davkov v končni ceni naftnih derivatov je uvedba okoljske dajatve na emisije CO₂ (pri kurilnem olju), trošarine in davka na dodano vrednost.

Primerjava davkov na energijo v Sloveniji z državami EU-25
Na splošno so davki na energijo v Sloveniji nižji od povprečnih davkov v EU-25. V Sloveniji so bili davki na električno energijo v letu 2006 pod ravnijo povprečnih davkov v državah EU-25, tako pri industrijskih kot tudi pri gospodinjskih odjemalcih. Električna energija za industrije odjemalce v letu 2006 ni bila obdavčena, medtem ko je bila povprečna obdavčitev v EU-25 9,2 €/MWh. V letu 2006 so davki na električno energijo za gospodinjske uporabnike v EU-25 znašali 33,4 €/MWh, kar pomeni, da je električna energija v EU bolj obdavčena od slovenske, v povprečju za 90 %. V letu 2006 so davki na zemeljski plin za industrijo v državah EU-25 znašali 0,54 €/GJ, kar predstavlja 32 % nižje davke od slovenskih. Davki na zemeljski plin za gospodinjstva v EU-25 pa so v letu 2006 znašali 2,96 €/GJ, kar je enako kot so znašali davki v Sloveniji (glej Slika EN21-7, Slika EN21-8, Slika EN21-9).

V Sloveniji je delež davkov v končni energiji manjši od deleža davkov v EU-25, edina izjema je zemeljski plin za industrijske uporabnike, kjer je bil delež davkov v končni ceni v letu 2006 nad evropskim povprečjem (glej Slika EN21-6), ter zemeljski plin za gospodinjske uporabnike, kjer je bil delež primerljiv z EU-25.