Kazalec prikazuje število sort posamezne vrste ali skupine kmetijskih rastlin, ki so vpisane na Sortno listo RS in deleže petih najbolj razširjenih sort iste vrste v setveni strukturi v Sloveniji. Kaže na gensko raznovrstnost posamezne vrste kmetijskih rastlin, na pritisk prevladujočih genotipov in sort ter na gensko raznovrstnost v sistemu kmetijske pridelave v Sloveniji od leta 1997 do leta 2019. Kazalec opredeljuje le raznovrstnost v rastlinski pridelavi, ne pa stanja v celotnem kmetijskem ekosistemu.

Genska raznovrstnost sort in vrst kmetijskih rastlin je del globalne biotske raznovrstnosti. Z večjo intenzivnostjo kmetovanja se zmanjšuje pridelava tradicionalnih, starih sort in vrst ter s tem povezana genska in vrstna pestrost. Razlog za to je v uporabi manjšega števila modernih sort, namenjenih intenzivni kmetijski pridelavi, ki večinoma izhajajo iz istega vira in tako omejujejo gensko raznovrstnost.

V letih od 2012 do 2019 se je pri navadni pšenici število sort na sortni listi precej zmanjšal, kar je predvsem posledica izogibanja plačevanja letnih pristojbin za posamezno sorto vpisano na Sortno listo RS. Z vstopom v EU je na ozemlju Republike Slovenije dovoljeno trženje vseh sort iz EU kataloga. Dejansko se je v setveni sestavi število sort gibalo med 40 in 50. Okoli 45 do 60% pridelave je temeljilo na 5 sortah. Med temi sortami ima največji delež sorta Alixan, ki je bila v letih 2012 do 2019 posejana na 25 do 30% vseh njiv namenjenih pridelovanju pšenice. Pridelovanje ječmena temelji na petih sortah, s katerimi posejemo 80% vseh njiv namenjenih pridelovanju ječmena. Pri drugih strnih žitih je bil delež petih najpomembnejših sort prevladujoč (100%).V zadnjih letih je bilo v sortno listo vpisanih tudi nekaj domačih sort strnih žit, ki so nekoliko zvišale gensko pestrost z domačo dednino.

Od leta 2012 do 2019 se je skupno število hibridov koruze na sortni listi RS zmanjšalo s 150 na 100. Največ njiv, 60% vseh njiv namenjenih pridelovanju koruze, je bilo posajenih s srednje zgodnimi hibridi (FAO 300 – 390), okoli 25% s srednje poznimi hibridi (FAO 400 -490), preostanek pa z zelo zgodnjimi, zgodnimi in poznimi hibridi. S petimi najbolj razširjenimi hibridi je bilo posejano okoli 35% vseh njiv namenjenih pridelavi koruze.

Pri krompirju se je sortna sestava v zadnjih dvajsetih letih močno spremenila. Pred letom 1989 so prevladovale domače, v Sloveniji požlahtnjene sorte, po razširitvi virusa PVYNTN pa se je sortiment krompirja po letu 1990 skoraj v celoti zamenjal in domače sorte so iz pridelovanja skoraj izginile. Delež domačih sort se je ponovno pričel povečevati po letu 2004, ko so bile potrjene nove proti Y virusu odporne sorte krompirja. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je število sort krompirja na Sortni listi RS zmanjšalo za večkrat in v zadnjih letih narašča predvsem zaradi registracije novih slovenskih sort. V zadnjih letih se zmanjšuje delež najbolj razširjene sorte Desiree. Delež petih najbolj razširjenih sort krompirja je od leta 1997 v trendu zmanjševanja ter je v letu 2019 padel na okoli 30 %.

Pri krmnih rastlinah so do leta 2000 na našem trgu prevladovale predvsem starejše tuje sorte in domače, slovenske sorte krmnih rastlin. Kasneje se je setvena sestava s prihodom nekaterih novejših tujih sort začela spreminjati. Skoraj popolnoma je zamrla tudi semenska pridelava slovenskih sort, ki so s trga skoraj izginile. Od leta 2004 se v okviru Programa razvoja podeželja spodbuja pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, ki najbrž načrtovanega cilja ni dosegel (majhno število vključenih kmetij), kljub temu po tem letu zaznavamo rahlo povečan obseg pridelave slovenskih sort krmnih rastlin. Skupno število sort trav in metuljnic na Sortni listi RS je od leta 2011 ostalo na podobni ravni oz. se je nekoliko povečalo. Glavni vzrok za povečanje je predvsem, da semenarske hiše iz EU in tretjih držav Slovenijo izberejo kot »vstopno točko« za vpis sorte na Slovensko sortno listo in s tem na Skupni katalog EU, ki omogoči trženje sorte na celotnem območju Unije. V praksi se del teh sort sploh ne trži v Sloveniji, na drugi strani se tržijo tudi sorte iz skupnega kataloga.