Genska raznovrstnost sort in vrst kmetijskih rastlin je del globalne biotske raznovrstnosti. Z večjo intenzivnostjo kmetovanja se zmanjšuje pridelava tradicionalnih, starih sort in vrst ter s tem povezana genska in vrstna pestrost. Razlog za to je v uporabi manjšega števila modernih sort, namenjenih intenzivni kmetijski pridelavi, ki večinoma izhajajo iz istega vira in tako omejujejo gensko raznovrstnost.

Kazalec prikazuje število in delež sort za posamezno vrsto ali skupino kmetijskih rastlin. Kaže na gensko raznovrstnost posamezne vrste kmetijskih rastlin, na pritisk prevladujočih genotipov in sort ter na gensko raznovrstnost v sistemu kmetijske pridelave v Sloveniji od leta 1997 do leta 2007. Kazalec opredeljuje le raznovrstnost v rastlinski pridelavi, ne pa stanja v celotnem kmetijskem ekosistemu. V datoteki EuroSemStats, ki jo vzdržuje NIAB (National Institute of Agricultural Botany, Cambridge, Velika Britanija), temelji ocena na podatkih držav EU o površini pod semensko pridelavo, v Sloveniji pa izhaja iz podatkov za skupno rastlinsko pridelavo, razen za krompir, pri čemer o sortni sestavi v pridelovanju jedilnega krompirja lahko sklepamo le iz podatkov o prodanem semenskem krompirju.

Skupno število sort v pridelavi se je od leta 1997 povečalo pri koruzi ter navadni pšenici in krompirju, pri drugih poljščinah pa je število nespremenjeno ali se zmanjšuje, na primer pri oljnicah.

V letih od 1990 do 1997 je pridelovanje pšenice v Sloveniji temeljilo na dveh sortah, in sicer marija in ana. Z njima je bilo posejano več kakor 60 % njiv. Od leta 1997 pa do leta 2007 se je število sort v setveni sestavi pšenice precej povečalo. Največji delež ima sorta žitarka, sledijo pa ji soissons, profit, renan in v zadnjih letih isengrain. V Sloveniji pridelujemo ječmen večinoma za krmo in podobno kakor pri pšenici je njegovo pridelovanje v letih od 1990 do 1997 temeljilo na treh sortah. Število sort ječmena v pridelavi se je precej povečalo po letu 2000. Pri krompirju se je sortna sestava v zadnjih dvajsetih letih močno spremenila. Pred letom 1989 so prevladovale domače, v Sloveniji požlahtnjene sorte, po razširitvi virusa PVYNTN pa se je sortiment krompirja po letu 1990 skoraj v celoti zamenjal in domače sorte so iz pridelovanja skoraj izginile. Z daljšanjem Slovenske sortne liste v zadnjih letih se povečuje število sort v prodaji, hkrati pa se zmanjšujejo deleži posameznih sort v celotni pridelavi.

Skupno število hibridov koruze je po letu 1990 do leta 1997 upadlo za več kakor štirikrat, kar je posledica pretrganih tržnih tokov z republikami nekdanje skupne države. Po letu 1997 je število hibridov naraslo na 234 v letu 2008. Vzrok za razmeroma veliko hibridov koruze na sortni listi in na trgu s semenskim materialom je v raznovrstnih podnebnih in talnih razmerah, ki omogočajo pridelovanje hibridov iz vseh zrelostnih razredov. Do okoli leta 2000 so na našem trgu prevladovale predvsem starejše tuje sorte in domače, slovenske sorte krmnih rastlin. Po letu 2000 se je setvena sestava s prihodom nekaterih novejših tujih sort začela spreminjati, saj se je opuščala množitev slovenskih sort, tako da so s trga skoraj povsem izginile. V zadnjih dveh letih so se zopet v manjšem obsegu začele pojavljati slovenske sorte. Za trg trav in metuljnic pa je značilno, da je sedanja ponudba pestrejša: če sta v prejšnjem obdobju pri posamezni vrsti prevladovali dve ali kvečjemu tri sorte, jih je zdaj pri večini vrst v setveni sestavi več. Toda pri metuljnicah, ki se sejejo predvsem v kratkotrajnih mešanicah, je v setveni sestavi le ena ali kvečjemu dve sorti. To velja za vse obdobje od 1990 do danes.