KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v letih 1992-2015 zmanjšala za 28 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi in sicer iz 135 kg/ha na 103 kg/ha, oziroma za 23 %. V obdobju 1992-2015 smo na hektar kmetijske zemlje v uporabi povprečno porabili 62 kg N, 28 kg P2O5 ter 34 kg K2O. V obdobju 2002-2013 je bila poraba rastlinskih hranil v Sloveniji večja (100 kg/ha) kot v državah članicah Evropske unije (88 kg/ha).


Kazalec predstavlja porabo mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992-2015. Prikazana je njihova skupna poraba in poraba glavnih rastlinskih hranil (dušik, fosfor, kalij). Izračunana je poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijske zemlje v uporabi ter podana primerjava z državami Evropske unije v obdobju 2002-2013.

Mineralna gnojila so snovi, ne glede na agregatno stanje, ki vsebujejo rastlinska hranila in se dodajajo tlom ali rastlinam zaradi izboljšanja rasti, povečanja pridelka, izboljšanja kakovosti pridelka ali rodovitnosti tal in so pridobljena v industrijskem postopku (Zakon o mineralnih gnojilih, Ur. l. RS, 29/06).


Grafi

Slika KM02-1: Poraba mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992-2015
Prikaži podatke
mineralna gnojila
1992 189922
1993 174055
1994 182191
1995 168780
1996 168029
1997 180599
1998 184729
1999 186370
2000 174180
2001 178166
2002 175724
2003 177589
2004 162680
2005 149504
2006 146593
2007 149587
2008 135011
2009 119135
2010 131855
2011 131304
2012 128364
2013 130347
2014 136054
2015 136114
Slika KM02-2: Poraba rastlinskih hranil (N, P2O5 in K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi V Sloveniji v obdobju 1992-2015
Prikaži podatke
Dušik (N ) Kalij (K2O) Fosfor (P2O5)
1992 70,05 36,75 27,86
1993 60,38 39,32 31,00
1994 63,14 41,40 35,25
1995 61,40 40,04 33,13
1996 60,95 40,71 33,05
1997 68,79 45,50 35,27
1998 70,89 46,74 38,35
1999 68,95 48,94 39,55
2000 67,12 43,67 35,86
2001 68,22 41,03 32,59
2002 66,10 40,86 31,06
2003 67,69 39,25 30,04
2004 61,70 37,86 29,85
2005 57,33 31,61 26,40
2006 61,97 31,53 26,08
2007 59,41 30,62 25,57
2008 50,85 29,80 24,24
2009 60,20 18,30 16,34
2010 56,95 25,50 20,51
2011 59,22 25,20 19,67
2012 54,83 22,52 18,54
2013 56,93 22,64 18,58
2014 59,33 22,11 18,96
2015 59,39 24,17 19,79
Slika KM02-3: Average value of agricultural production per capita in EU member countries for the period 2005–2017 (2010=100)
Opomba:

* Value of agricultural production in basic prices (EUR, constant prices: 2010=100, current exchange rate)

Prikaži podatke
2005-2017 [EUR/capita]
Malta 284,98
United Kingdom 363,15
Slovakia 388,91
Czech Republic 432,62
Latvia 470,54
Bulgaria 506,01
Estonia 512,77
Sweden 533,11
Poland 554,72
Slovenia 566,99
Germany including former GDR 604,95
Croatia 608,16
Portugal 611,98
Luxembourg 651,29
Finland 689,73
Belgium 699,20
Romania 703,76
Austria 713,20
Hungary 715,34
Lithuania 717,42
EU 28 737,21
Italy 805,98
Cyprus 807,08
Spain 909,79
Greece 962,48
France 1041,77
Ireland 1378,02
Netherlands 1481,59
Denmark 1745,66

Cilji

- uravnotežena poraba mineralnih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov,
- rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje, 
- zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje.


Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992-2015 zmanjšala za 28 %. Zmanjševanje porabe je opaziti predvsem po letu 1999, saj smo tega leta porabili še več kot 180.000 ton mineralnih gnojil, po letu 2008 pa že manj kot 140.000 ton. Tudi poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijske zemlje v uporabi se je v omenjenem obdobju zmanjšala in sicer od 342 kg/ha na 285 kg/ha, oziroma za 16 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) in sicer od 135 kg/ha na 103 kg/ha, oziroma za 23 %. V obdobju 1992-2015 smo na hektar kmetijske zemlje v uporabi povprečno porabili 62 kg N, 28 kg P2O5 in 34 kg K2O. Med rastlinskimi hranili v sestavi mineralnih gnojil prevladuje dušik (51 %), sledita kalij (2¸7 %) in fosfor (22 %). Omenjeno dejstvo potrjuje, da mineralna gnojila v Sloveniji uporabljamo predvsem za dognojevanje z dušikom (uporaba enostavnih dušikovih gnojil), gnojenje s fosforjem in kalijem pa kombiniramo z uporabo živinskih gnojil pri predsetveni obdelavi tal.

Zmanjšanje porabe mineralnih gnojil na hektar kmetijske zemlje v uporabi gre pripisati zahtevam nitratne direktive in načelom dobre kmetijske prakse pri gnojenju, h katerim so zavezana kmetijska gospodarstva v zadnjih letih, še posebej pa po letu 2004, ko smo vstopili v EU. Oba dokumenta posvečata večjo pozornost uporabi živinskih gnojil ter upoštevanju rastlinskih hranil v živinskih gnojilih pri načrtovanju gnojenja z mineralnimi gnojili. Ker morajo imeti kmetijska gospodarstva izdelane gnojilne načrte, v katerih so ovrednotena tudi uporabljena rastlinska hranila iz živinskih gnojil, se poraba mineralnih gnojil temu ustrezno zmanjšuje.

Poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi je bila v Sloveniji v obdobju 2002-2013 večja kot v državah članicah Evropske unije (EU-28). V Sloveniji je znašala 100 kg/ha, v EU-28 pa 88 kg/ha. Največja poraba rastlinskih hranil je bila v omenjenem obdobju značilna za Hrvaško (217 kg/ha), Belgijo (186 kg/ha) ter Nizozemsko (169 kg/ha), najmanjša pa za Latvijo (45 kg/ha), Grčijo (42 kg/ha) in Romunijo (30 kg/ha). 


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.L.RS, št. 113/09, 5/13 in 22/15).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatke o količinah mineralnih gnojil in rastlinskih hranil, porabljenih v podjetjih, družbah in zadrugah v rastni sezoni, ter podatke o zalogah gnojil, ki so jih imeli pridelovalci na dan 31. 12. tekočega leta, pridobi Statistični urad Republike Slovenije enkrat na leto z vprašalniki, ki jih izpolnijo vsa podjetja, ki se ukvarjajo z rastlinsko pridelavo. Podatke o uvozu (prodaji) mineralnih gnojil, namenjenih za rastlinsko pridelavo, in o vsebnosti rastlinskih hranil v posameznih mineralnih gnojilih, zberejo z letnimi vprašalniki neposredno pri uvoznih podjetjih. Mineralna gnojila so razvrščena po Nomenklaturi industrijskih proizvodov, merska enota je »kg efektivne substance« (kg rastlinskih hranil) ali pa kg mineralnega gnojila. 

Podatki o porabi mineralnih gnojil in rastlinskih hranilih so preračunani na količino porabljenih mineralnih gnojil in rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi. Podatki so obdelani za vsako leto posebej (1992-2015).  

Izvorna baza podatkov
Statistični urad Republike Slovenije
Skrbnik podatkov

Statistični urad Republike Slovenije

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1992 - 2015
Geografska pokritost
Slovenija
Description

SI-STAT podatkovni portal (Okolje in naravni viri > Kmetijstvo in ribištvo > Proizvodne metode v kmetijstvu > Gnojila > Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu).

 

Izvorna baza podatkov
EUROSTAT
Skrbnik podatkov

Food and Agriculture Organization (FAOSTAT)

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2002 - 2013
Geografska pokritost
EU
Description

Food and Agriculture Organization (FAOSTAT > Inputs > Fertilizers > Consumption in nutrients).

Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Ker podatki o porabi rastlinskih hranil pri nekaterih državah članicah kažejo nenavadno velika nihanja znotraj posameznih let in ker metodologija zajema podatkov med državami članicami na spletni strani FAOSTAT ni opredeljena, so podatki s stališča primerjav med državami EU-28 manj zanesljivi. 
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Primerjava med podatki držav EU je zaradi prej opisanih pomislekov manj zanesljiva. 
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Zaradi velike raznolikosti podatkov med državami EU je trend kazalca v prihodnje težko napovedati. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 3
Točnost: 3
časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 1 

Data processing methodology for country comparison

Podatke o porabi mineralnih gnojil FAO zbira na letni ravni ter jih objavlja na spletni strani FAOSTAT. V kazalcu so predstavljeni podatki za obdobje 2002-2013. Podatki so dostopni za vseh 28 držav članic Evropske unije (EU).

Podatki o porabi rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O), izraženi v kilogramu posameznih hranil na hektar kmetijske zemlje v uporabi, so preračunani iz podatkov o količini uporabljenih rastlinskih hranil ter površini kmetijske zemlje v uporabi po posameznih državah članicah EU (EU-28).

Information about the quality for country comperison

- Prednosti in slabosti kazalca: Ker podatki o porabi rastlinskih hranil pri nekaterih državah članicah kažejo nenavadno velika nihanja znotraj posameznih let in ker metodologija zajema podatkov med državami članicami na spletni strani FAOSTAT ni opredeljena, so podatki s stališča primerjav med državami EU-28 manj zanesljivi. - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Primerjava med podatki držav EU je zaradi prej opisanih pomislekov manj zanesljiva. Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Zaradi velike raznolikosti podatkov med državami EU je trend kazalca v prihodnje težko napovedati. - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Relevantnost: 3 Točnost: 3 časovna primerljivost: 3 Prostorska primerljivost: 1


Related indicators