KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v letih 1992-2008 zmanjšala za 28,9 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil(N, P2O5, K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi in sicer od 135 kg/ha na 105 kg/ha, oziroma za 22,1 %. V obdobju 1992-2008 smo na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi povprečno porabili 64 kg N, 31 kg P2O5 ter 39 kg K2O.


Kazalec predstavlja porabo mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992–2008. Prikazana je njihova skupna poraba in poraba glavnih rastlinskih hranil (dušik, fosfor, kalij). Izračunana je poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi ter podana primerjava z državami Evropske unije v obdobju 2002-2007.

Mineralna gnojila so snovi, ne glede na agregatno stanje, ki vsebujejo rastlinska hranila in se dodajajo tlem ali rastlinam zaradi izboljšanja rasti, povečanja pridelka, izboljšanja kakovosti pridelka ali rodovitnosti tal in so pridobljena v industrijskem postopku (Zakon o mineralnih gnojilih, Ur. l. RS, 29/06).


Grafi

Slika KM02-1: Poraba mineralnih gnojil v Sloveniji
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
mineralna gnojila t 189922 174055 182191 168780 168029 180599 184729 186370 174180 178166
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
mineralna gnojila t 175724 177589 162680 149504 146593 149587 135011
Slika KM02-2: Poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
N t 38938 33376 33944 32235 31296 33999 34801 34380 34159 34765
P2O5 t 15486 17137 18950 17391 16972 17431 18826 19717 18250 16607
K2O t 20426 21735 22256 21018 20903 22489 22945 24402 22227 20911
N % 52 46.2 45.2 45.6 45.2 46 45.4 43.8 45.8 48.1
P2O5 % 20.7 23.7 25.2 24.6 24.5 23.6 24.6 25.1 24.5 23
K2O % 27.3 30.1 29.6 29.8 30.2 30.4 30 31.1 29.8 28.9
Dušik (N) kg/ha 70 60.4 63.1 61.4 60.9 68.8 70.9 69 67.1 68.2
Fosfor (P2O5) kg/ha 27.9 31 35.3 33.1 33.1 35.3 38.3 39.5 35.9 32.6
Kalij (K2O) kg/ha 36.7 39.3 41.4 40 40.7 45.5 46.7 48.9 43.7 41
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
N t 33412 34501 30264 29169 30383 29613 25039
P2O5 t 15698 15311 14640 13431 12787 12745 11935
K2O t 20655 20007 18573 16081 15458 15264 14672
N % 47.9 49.4 47.7 49.7 51.8 51.4 48.5
P2O5 % 22.5 21.9 23.1 22.9 21.8 22.1 23.1
K2O % 29.6 28.7 29.3 27.4 26.4 26.5 28.4
Dušik (N) kg/ha 66.1 67.7 61.7 57.3 62 59.4 50.8
Fosfor (P2O5) kg/ha 31.1 30 29.8 26.4 26.1 25.6 24.2
Kalij (K2O) kg/ha 40.9 39.3 37.9 31.6 31.5 30.6 29.8
Slika KM02-3: Povprečna poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijske zemlje v uporabi v državah članicah Evropske unije v obdobju 2002-2007
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Food and Agriculture Organization, 2009.

Prikaži podatke
Romunija Latvija Grčija Slovaška Bolgarija Španija Portugalska Avstrija EU 16-27 Švedska
2002 kg/ha 22 30.9 50.3 47.5 71.7 68.4 84.1 96.1 71.9 78.7
2003 kg/ha 24.5 29.9 52.3 38.9 91.9 78.8 71.1 121.5 66.3 99.5
2004 kg/ha 26.9 39.4 53.6 61 50.3 73 83.9 55.5 88.1 90.6
2005 kg/ha 32.5 42.8 44.4 59.6 44.7 62.2 69.3 57.4 83.5 74.7
2006 kg/ha 25.9 40.7 37.5 57.8 58.2 62.7 59.5 55 89.7 86.9
2007 kg/ha 28.6 40.3 28.2 85.3 41.5 69.2 61.1 48.6 98.3 75.3
2002-2007 kg/ha 26.7 37.3 44.4 58.3 59.7 69.1 71.5 72.3 83 84.3
Italija Estonija Madžarska EU 27 Velika Britanija Malta Češka EU 15 Litva Danska
2002 kg/ha 102.8 298.4 96.2 98.1 108.7 92.9 97 108.6 62.6 83.3
2003 kg/ha 92.9 47.1 81.8 98.7 102.9 79.6 91 111.4 88.5 116.3
2004 kg/ha 95 56.9 96.5 106.8 105 117 101.6 114.1 107.4 124.2
2005 kg/ha 88.2 43.3 92.9 96.5 97.9 93 109.1 101.6 80.5 118.1
2006 kg/ha 76.4 55.5 96.3 94.5 87.6 123.2 113.7 96.4 127.6 112.5
2007 kg/ha 95.2 55.2 93.6 103.9 87.8 95.1 116.3 106.1 199.1 115.6
2002-2007 kg/ha 91.8 92.7 92.9 98.3 98.3 100.1 104.8 106.3 110.9 111.7
Slovenija Ciper Francija Poljska Finska Irska Nemčija Luksemburg Nizozemska
2002 kg/ha 138 142.6 131.3 97.7 134.3 135.7 152.9 281.5 333.2
2003 kg/ha 137 137.3 138.1 86.1 116.7 140.7 152.8 129.6 303.3
2004 kg/ha 129.4 121.5 131.6 151.8 130.8 147.3 152.7 161.6 701.7
2005 kg/ha 115.3 100 119.7 140.3 132 147.5 150.3 145.7 389.1
2006 kg/ha 119.6 140.1 118.3 150.5 149.1 144.5 146.6 136.6 259.6
2007 kg/ha 115.6 123 130.2 164.3 152 131.6 136.1 236.4 700.1
2002-2007 kg/ha 125.8 127.4 128.2 131.8 135.8 141.2 148.6 181.9 447.8

Cilji

- uravnotežena poraba mineralnih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov,
- rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje,
- zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje.


Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992-2008 zmanjšala za 28,9 %. Zmanjševanje porabe je opaziti predvsem po letu 1999, saj smo tega leta porabili še več kot 180.000 ton mineralnih gnojil, leta 2008 pa samo še 135.000 ton. Tudi poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi se je v omenjenem obdobju zmanjšala in sicer od 342 kg/ha na 274 kg/ha, oziroma za 19,8 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) in sicer od 135 kg/ha na 105 kg/ha, oziroma za 22,1 %. V obdobju 1992-2008 smo na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi povprečno porabili 64 kg N, 31 kg P2O5 in 39 kg K2O. Med rastlinskimi hranili v sestavi mineralnih gnojil prevladuje dušik (48 %), sledi kalij (29 %) in fosfor (23 %). Omenjeno dejstvo potrjuje, da mineralna gnojila v Sloveniji uporabljamo predvsem za dognojevanje z dušikom (uporaba enostavnih dušikovih gnojil KAN in sečnina), gnojenje s fosforjem in kalijem pa kombiniramo z uporabo živinskih gnojil pri predsetveni obdelavi tal.

Zmanjšanje porabe mineralnih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi gre pripisati zahtevam nitratne direktive in načelom dobre kmetijske prakse pri gnojenju, h katerim so zavezana kmetijska gospodarstva v zadnjih letih, še posebej pa po letu 2004, ko smo vstopili v EU. Oba dokumenta posvečata večjo pozornost uporabi živinskih gnojil ter upoštevanju rastlinskih hranil v živinskih gnojilih pri načrtovanju gnojenja z mineralnimi gnojili. Ker morajo imeti kmetijska gospodarstva izdelane gnojilne načrte, v katerih so ovrednotena tudi uporabljena rastlinska hranila iz živinskih gnojil, se poraba mineralnih gnojil temu ustrezno zmanjšuje.

Poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi je bila v Sloveniji v obdobju 2002-2007 večja kot v državah članicah Evropske unije. V Sloveniji je povprečna poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) v letih 2002-2007 znašala 126 kg/ha, v državah Evropske unije (EU-27) pa 98 kg/ha. Poraba hranil je v starih državah članicah (EU-15) bistveno večja kot v novih državah članicah (EU 16-27). V državah EU-15 je povprečna poraba hranil v obdobju 2002-2007 znašala 106 kg/ha, v EU 16-27 pa 83 kg/ha.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012(ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06), Pravilniku za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju(Ur.l.RS, št. 130/04) in Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.L.RS, št. 113/09).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Statistični urad Republike Slovenije, SI-STAT podatkovni portal (Okolje in naravni viri > Kmetijstvo in ribištvo > Poraba reprodukcijskega materiala > Gnojila > Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu).
Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije (Enisa Lojović-Hadzihasanovic)
Datum zajema podatkov za kazalec: 30. oktober 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o količinah mineralnih gnojil in rastlinskih hranil, porabljenih v podjetjih, družbah in zadrugah v rastni sezoni, ter podatke o zalogah gnojil, ki so jih imeli pridelovalci na dan 31. 12. tekočega leta, pridobi Statistični urad RS enkrat na leto z vprašalniki, ki jih izpolnijo vsa podjetja, ki se ukvarjajo z rastlinsko pridelavo. Podatke o uvozu (prodaji) mineralnih gnojil, namenjenih za rastlinsko pridelavo, in o vsebnosti rastlinskih hranil v posameznih mineralnih gnojilih, zberejo z letnimi vprašalniki neposredno pri uvoznih podjetjih. Mineralna gnojila so razvrščena po Nomenklaturi industrijskih proizvodov, merska enota je »kg efektivne substance« (kg rastlinskih hranil) ali pa kg mineralnega gnojila.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o porabi mineralnih gnojil in rastlinskih hranilih so preračunani na količino porabljenih mineralnih gnojil in rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi. Podatki so obdelani za vsako leto posebej (1992-2008), izračunane so tudi povprečne vrednosti. Spremembe v porabi mineralnih gnojil so izražene v odstotkih glede na izhodiščno leto 1992.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o porabi mineralnih gnojil se v Sloveniji redno ne zbirajo, saj jih Statistični urad RS zbira enkrat letno na podlagi vprašalnikov. Ker je z vstopom Slovenije v EU leta 2004 promet in prodaja mineralnih gnojil v oznako GNOJILO ES znotraj držav članic EU odprt, Slovenija niti ne more razpolagati z natančnimi evidencami uvoza in izvoza mineralnih gnojil. Zaradi omenjenega so podatki o porabi mineralnih gnojil v Sloveniji do določene mere nezanesljivi, kljub temu pa ocenjujemo, da dovolj dobro zrcalijo dejansko stanje porabe na terenu.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki o porabi mineralnih gnojil se zbirajo po predpisani metodiki. Ob spremembi metodike so se temu ustrezno podatki preračunali tudi za nazaj, zato ocenjujemo, da so nizi podatkov v časovni skali med seboj dovolj primerljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatke o porabi mineralnih gnojil si v letih 1992-2008 lahko dokaj zanesljivo pojasnimo s splošnim stanjem na področju uporabe gnojil v Slovenije ter predvsem s splošnim stanjem kmetijstva v Sloveniji (čedalje težji ekonomski status kmetijstva, zmanjševanje obsega kmetijske pridelave...). Zato lahko z dovolj veliko verjetnostjo predvidevamo, da se bo trend zmanjševanja porabe mineralnih gnojil v Slovenijo nadaljeval tudi v prihodnjih letih.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Food and Agriculture Organization (FAOSTAT > Resources > ResourceSTAT > Fertilizers).
Skrbnik podatkov: Food and Agriculture Organization
Datum zajema podatkov za kazalec: 30. oktober 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o porabi mineralnih gnojil FAO zbira na letni ravni ter jih objavlja na spletni strani. V kazalcu so predstavljeni podatki za obdobje 2002-2007. Podatki so dostopni za vse države članice EU z izjemo Belgije.
Metodologija obravnavanja podatkov: Podatki o porabi rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O), izraženi v kilogramu posameznih hranil na hektar kmetijske zemlje v uporabi, so preračunani iz podatkov o količini uporabljenih rastlinskih hranil ter površini kmetijske zemlje v uporabi po posameznih državah članicah EU (EU 27). Znotraj držav članic EU je narejena primerjava podatkov starih držav članic (EU-15) s podatki novih držav članic (EU 16-27), ki so se EU pridružile po letu 2004. Podatki so za posamezne države članice prikazani tabelarično za vsako leto posebej, grafično pa kot povprečje za obdobje 2002-2007.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Ker podatki o porabi rastlinskih hranil pri nekaterih državah članicah kažejo nenavadno velika nihanja znotraj posameznih let in ker metodologija zajema podatkov med državami članicami ni jasno opredeljena, so podatki s stališča primerjav med državami EU manj zanesljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Primerjava med podatki držav EU je zaradi prej opisanih pomislekov manj zanesljiva.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Zaradi velike raznolikosti podatkov med državami EU je trend kazalca v prihodnje težko napovedati, poleg tega pa je obravnavano obdobje 6 let (2002-2007) prekratko.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 3
Točnost: 3
časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 2


Povezani kazalci


TWITTER