KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v letih 1992-2010 zmanjšala za 30,6 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil(N, P2O5, K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi in sicer od 135 kg/ha na 103 kg/ha, oziroma za 23,6 %. V obdobju 1992-2010 smo na hektar kmetijske zemlje v uporabi povprečno porabili 63 kg N, 30 kg P2O5 ter 37 kg K2O.


Kazalec predstavlja porabo mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992–2010. Prikazana je njihova skupna poraba in poraba glavnih rastlinskih hranil (dušik, fosfor, kalij). Izračunana je poraba mineralnih gnojil in rastlinskih hranil na hektar kmetijske zemlje v uporabi ter podana primerjava z državami Evropske unije v obdobju 2002-2009.

Mineralna gnojila so snovi, ne glede na agregatno stanje, ki vsebujejo rastlinska hranila in se dodajajo tlem ali rastlinam zaradi izboljšanja rasti, povečanja pridelka, izboljšanja kakovosti pridelka ali rodovitnosti tal in so pridobljena v industrijskem postopku (Zakon o mineralnih gnojilih, Ur. l. RS, 29/06).


Grafi

Slika KM02-1: Poraba mineralnih gnojil v Sloveniji
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2011.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
mineralna gnojila t 189922 174055 182191 168780 168029 180599 184729 186370 174180 178166
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
mineralna gnojila t 175724 177589 162680 149504 146593 149587 135011 119135 131855
Slika KM02-2: Poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2011.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Dušik (N) kg/ha 70 60.4 63.1 61.4 60.9 68.8 70.9 69 67.1 68.2
Fosfor (P2O5) kg/ha 27.9 31 35.3 33.1 33.1 35.3 38.3 39.5 35.9 32.6
Kalij (K2O) kg/ha 36.7 39.3 41.4 40 40.7 45.5 46.7 48.9 43.7 41
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Dušik (N) kg/ha 66.1 67.7 61.7 57.3 62 59.4 50.8 60.2 56.9
Fosfor (P2O5) kg/ha 31.1 30 29.8 26.4 26.1 25.6 24.2 16.3 20.5
Kalij (K2O) kg/ha 40.9 39.3 37.9 31.6 31.5 30.6 29.8 18.3 25.5
Slika KM02-3: Povprečna poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijske zemlje v uporabi v državah članicah Evropske unije
Viri: 

Food and Agriculture Organization, 2011; Statistični urad Republike Slovenije, 2011

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Slovenija kg/ha 138 137 129 115 120 116 105 95
EU 15 kg/ha 107 113 105 100 94 103 78 78
EU 27 kg/ha 95 101 95 93 89 96 77 77
EU 16-27 kg/ha 63 69 69 75 74 80 72 75

Cilji

- uravnotežena poraba mineralnih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov,
- rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje,
- zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje.


Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992-2010 zmanjšala za 30,6 %. Zmanjševanje porabe je opaziti predvsem po letu 1999, saj smo tega leta porabili še več kot 180.000 ton mineralnih gnojil, po letu 2008 pa že manj kot 140.000 ton. Tudi poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijske zemlje v uporabi se je v omenjenem obdobju zmanjšala in sicer od 342 kg/ha na 273 kg/ha, oziroma za 20,1 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) in sicer od 135 kg/ha na 103 kg/ha, oziroma za 23,6 %. V obdobju 1992-2010 smo na hektar kmetijske zemlje v uporabi povprečno porabili 63 kg N, 30 kg P2O5 in 37 kg K2O. Med rastlinskimi hranili v sestavi mineralnih gnojil prevladuje dušik (49 %), sledita kalij (28 %) in fosfor (23 %). Omenjeno dejstvo potrjuje, da mineralna gnojila v Sloveniji uporabljamo predvsem za dognojevanje z dušikom (uporaba enostavnih dušikovih gnojil KAN in sečnina), gnojenje s fosforjem in kalijem pa kombiniramo z uporabo živinskih gnojil pri predsetveni obdelavi tal.

Zmanjšanje porabe mineralnih gnojil na hektar kmetijske zemlje v uporabi gre pripisati zahtevam nitratne direktive in načelom dobre kmetijske prakse pri gnojenju, h katerim so zavezana kmetijska gospodarstva v zadnjih letih, še posebej pa po letu 2004, ko smo vstopili v EU. Oba dokumenta posvečata večjo pozornost uporabi živinskih gnojil ter upoštevanju rastlinskih hranil v živinskih gnojilih pri načrtovanju gnojenja z mineralnimi gnojili. Ker morajo imeti kmetijska gospodarstva izdelane gnojilne načrte, v katerih so ovrednotena tudi uporabljena rastlinska hranila iz živinskih gnojil, se poraba mineralnih gnojil temu ustrezno zmanjšuje.

Poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi je bila v Sloveniji v obdobju 2002-2009 večja kot v državah članicah Evropske unije (EU 27). Tako kot v Sloveniji, se poraba hranil zmanjšuje tudi na ravni Evropske unije (EU 27), pri čemer pa je zmanjševanje porabe hranil izrazitejše v Sloveniji. Če je bila leta 2002 poraba hranil v Sloveniji za 43 kg/ha večja od povprečne porabe na nivoju EU, je bila leta 2009 ta razlika le še 18 kg/ha. V starih državah članicah (EU-15) je bila poraba hranil v obdobju 2002-2009 sicer večja kot v novih državah članicah (EU 16-27), pri čemer se je poraba v starih državah članicah zmanjševala, v novih državah članicah pa povečevala. V EU 15 je bila tako v letih 2002-2005 poraba hranil 100-113 kg/ha, v EU 16-27 pa 63-75 kg/ha. V letu 2008 in 2009 je bila poraba hranil v novih in starih državah članicah praktično že enaka (EU-15: 77 kg/ha; EU 16-27: 72-75 kg/ha).


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012(ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.L.RS, št. 113/09).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Statistični urad Republike Slovenije, SI-STAT podatkovni portal (Okolje in naravni viri > Kmetijstvo in ribištvo > Poraba reprodukcijskega materiala > Gnojila > Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu).
Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije (Enisa Lojović-Hadzihasanovic)
Datum zajema podatkov za kazalec: 24. oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o količinah mineralnih gnojil in rastlinskih hranil, porabljenih v podjetjih, družbah in zadrugah v rastni sezoni, ter podatke o zalogah gnojil, ki so jih imeli pridelovalci na dan 31. 12. tekočega leta, pridobi Statistični urad RS enkrat na leto z vprašalniki, ki jih izpolnijo vsa podjetja, ki se ukvarjajo z rastlinsko pridelavo. Podatke o uvozu (prodaji) mineralnih gnojil, namenjenih za rastlinsko pridelavo, in o vsebnosti rastlinskih hranil v posameznih mineralnih gnojilih, zberejo z letnimi vprašalniki neposredno pri uvoznih podjetjih. Mineralna gnojila so razvrščena po Nomenklaturi industrijskih proizvodov, merska enota je »kg efektivne substance« (kg rastlinskih hranil) ali pa kg mineralnega gnojila.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o porabi mineralnih gnojil in rastlinskih hranilih so preračunani na količino porabljenih mineralnih gnojil in rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi. Podatki so obdelani za vsako leto posebej (1992-2010), izračunane so tudi povprečne vrednosti. Spremembe v porabi mineralnih gnojil so izražene v odstotkih glede na izhodiščno leto 1992.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o porabi mineralnih gnojil se v Sloveniji redno ne zbirajo, saj jih Statistični urad RS zbira enkrat letno na podlagi vprašalnikov. Ker je z vstopom Slovenije v EU leta 2004 promet in prodaja mineralnih gnojil v oznako GNOJILO ES znotraj držav članic EU odprt, Slovenija niti ne more razpolagati z natančnimi evidencami uvoza in izvoza mineralnih gnojil. Zaradi omenjenega so podatki o porabi mineralnih gnojil v Sloveniji do določene mere nezanesljivi, kljub temu pa ocenjujemo, da dovolj dobro zrcalijo dejansko stanje porabe na terenu.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki o porabi mineralnih gnojil se zbirajo po predpisani metodiki. Ob spremembi metodike so se temu ustrezno podatki preračunali tudi za nazaj, zato ocenjujemo, da so nizi podatkov v časovni skali med seboj dovolj primerljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatke o porabi mineralnih gnojil si v letih 1992-2008 lahko dokaj zanesljivo pojasnimo s splošnim stanjem na področju uporabe gnojil v Slovenije ter predvsem s splošnim stanjem kmetijstva v Sloveniji (čedalje težji ekonomski status kmetijstva, zmanjševanje obsega kmetijske pridelave...). Zato lahko z dovolj veliko verjetnostjo predvidevamo, da se bo trend zmanjševanja porabe mineralnih gnojil v Slovenijo nadaljeval tudi v prihodnjih letih.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Food and Agriculture Organization (FAOSTAT > Resources > ResourceSTAT > Fertilizers).
Skrbnik podatkov: Food and Agriculture Organization
Datum zajema podatkov za kazalec: 24. oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o porabi mineralnih gnojil FAO zbira na letni ravni ter jih objavlja na spletni strani. V kazalcu so predstavljeni podatki za obdobje 2002-2009. Podatki so dostopni za vse države članice EU z izjemo Belgije.
Metodologija obravnavanja podatkov: Podatki o porabi rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O), izraženi v kilogramu posameznih hranil na hektar kmetijske zemlje v uporabi, so preračunani iz podatkov o količini uporabljenih rastlinskih hranil ter površini kmetijske zemlje v uporabi po posameznih državah članicah EU (EU 27). Znotraj držav članic EU je narejena primerjava podatkov starih držav članic (EU-15) s podatki novih držav članic (EU 16-27), ki so postale članice EU leta 2004 ali kasneje. Podatki so za skupino starih in novih držav članic v obdobju 2002-2009 prikazani tabelarično za vsako leto posebej.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Ker podatki o porabi rastlinskih hranil pri nekaterih državah članicah kažejo nenavadno velika nihanja znotraj posameznih let in ker metodologija zajema podatkov med državami članicami ni jasno opredeljena, so podatki s stališča primerjav med državami EU manj zanesljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Primerjava med podatki držav EU je zaradi prej opisanih pomislekov manj zanesljiva.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Zaradi velike raznolikosti podatkov med državami EU je trend kazalca v prihodnje težko napovedati.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 3
Točnost: 3
časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 2


Povezani kazalci


TWITTER