KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v letih 1992-2015 zmanjšala za 28 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi in sicer iz 135 kg/ha na 103 kg/ha, oziroma za 23 %. V obdobju 1992-2015 smo na hektar kmetijske zemlje v uporabi povprečno porabili 62 kg N, 28 kg P2O5 ter 34 kg K2O. V obdobju 2002-2013 je bila poraba rastlinskih hranil v Sloveniji večja (100 kg/ha) kot v državah članicah Evropske unije (88 kg/ha).


Kazalec predstavlja porabo mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992-2015. Prikazana je njihova skupna poraba in poraba glavnih rastlinskih hranil (dušik, fosfor, kalij). Izračunana je poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijske zemlje v uporabi ter podana primerjava z državami Evropske unije v obdobju 2002-2013.

Mineralna gnojila so snovi, ne glede na agregatno stanje, ki vsebujejo rastlinska hranila in se dodajajo tlom ali rastlinam zaradi izboljšanja rasti, povečanja pridelka, izboljšanja kakovosti pridelka ali rodovitnosti tal in so pridobljena v industrijskem postopku (Zakon o mineralnih gnojilih, Ur. l. RS, 29/06).


Grafi

Slika KM02-1: Poraba mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992-2015
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije 2016, Statistični urad Republike Slovenije (2016)
Prikaži podatke

mineralna gnojila

1992

189922

1993

174055

1994

182191

1995

168780

1996

168029

1997

180599

1998

184729

1999

186370

2000

174180

2001

178166

2002

175724

2003

177589

2004

162680

2005

149504

2006

146593

2007

149587

2008

135011

2009

119135

2010

131855

2011

131304

2012

128364

2013

130347

2014

136054

2015

136114

Slika KM02-2: Poraba rastlinskih hranil (N, P2O5 in K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi V Sloveniji v obdobju 1992-2015
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije 2016, Statistični urad Republike Slovenije (2016)
Prikaži podatke

Dušik (N )

Kalij (K2O)

Fosfor (P2O5)

1992

70,05

36,75

27,86

1993

60,38

39,32

31,00

1994

63,14

41,40

35,25

1995

61,40

40,04

33,13

1996

60,95

40,71

33,05

1997

68,79

45,50

35,27

1998

70,89

46,74

38,35

1999

68,95

48,94

39,55

2000

67,12

43,67

35,86

2001

68,22

41,03

32,59

2002

66,10

40,86

31,06

2003

67,69

39,25

30,04

2004

61,70

37,86

29,85

2005

57,33

31,61

26,40

2006

61,97

31,53

26,08

2007

59,41

30,62

25,57

2008

50,85

29,80

24,24

2009

60,20

18,30

16,34

2010

56,95

25,50

20,51

2011

59,22

25,20

19,67

2012

54,83

22,52

18,54

2013

56,93

22,64

18,58

2014

59,33

22,11

18,96

2015

59,39

24,17

19,79

Slika KM02-3: Poraba rastlinskih hranil (N, P2O5 in K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi v državah članicah Evropske unije v obdobju 2002-2013
Viri: 
Food and Agriculture Organization , FAOSTAT (2016)
Prikaži podatke

Dušik (N )

Kalij (K2O)

Fosfor (P2O5)

Skupaj

Romunija

20,21

1,88

7,57

29,66

Grčija

24,82

5,61

11,36

41,78

Latvija

27,91

8,84

8,43

45,18

Estonija

30,09

11,78

7,66

49,53

Portugalska

29,60

12,74

15,55

57,89

Avstrija

34,94

13,38

10,15

58,47

Slovaška

45,70

7,45

8,93

62,09

Španija

33,41

13,37

15,90

62,67

Bolgarija

51,78

1,79

14,46

68,03

Litva

15,57

25,49

28,22

69,28

Češka

56,89

6,50

9,93

73,33

Švedska

53,55

11,11

9,43

74,09

Madžarska

52,38

12,60

11,08

76,07

Italija

49,12

14,82

16,94

80,87

EU-28

56,53

16,43

15,33

88,29

Združeno kraljestvo

59,84

17,55

12,41

89,80

Slovenija

59,33

22,11

18,96

100,40

Ciper

57,26

16,16

35,32

108,74

Francija

73,07

20,23

15,46

108,76

Danska

70,36

28,74

12,12

111,22

Finska

76,27

22,01

15,58

113,86

Poljska

66,64

28,71

24,11

119,47

Irska

79,22

24,02

17,47

120,70

Malta

92,86

16,09

13,28

122,24

Luksemburg

114,70

13,92

13,53

142,14

Nemčija

101,02

25,01

16,20

142,24

Nizozemska

131,67

20,49

16,87

169,03

Belgija

135,28

23,26

27,59

186,14

Hrvaška

117,34

40,58

58,69

216,61


Cilji

- uravnotežena poraba mineralnih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov,
- rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje, 
- zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje.


Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992-2015 zmanjšala za 28 %. Zmanjševanje porabe je opaziti predvsem po letu 1999, saj smo tega leta porabili še več kot 180.000 ton mineralnih gnojil, po letu 2008 pa že manj kot 140.000 ton. Tudi poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijske zemlje v uporabi se je v omenjenem obdobju zmanjšala in sicer od 342 kg/ha na 285 kg/ha, oziroma za 16 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) in sicer od 135 kg/ha na 103 kg/ha, oziroma za 23 %. V obdobju 1992-2015 smo na hektar kmetijske zemlje v uporabi povprečno porabili 62 kg N, 28 kg P2O5 in 34 kg K2O. Med rastlinskimi hranili v sestavi mineralnih gnojil prevladuje dušik (51 %), sledita kalij (2¸7 %) in fosfor (22 %). Omenjeno dejstvo potrjuje, da mineralna gnojila v Sloveniji uporabljamo predvsem za dognojevanje z dušikom (uporaba enostavnih dušikovih gnojil), gnojenje s fosforjem in kalijem pa kombiniramo z uporabo živinskih gnojil pri predsetveni obdelavi tal.

Zmanjšanje porabe mineralnih gnojil na hektar kmetijske zemlje v uporabi gre pripisati zahtevam nitratne direktive in načelom dobre kmetijske prakse pri gnojenju, h katerim so zavezana kmetijska gospodarstva v zadnjih letih, še posebej pa po letu 2004, ko smo vstopili v EU. Oba dokumenta posvečata večjo pozornost uporabi živinskih gnojil ter upoštevanju rastlinskih hranil v živinskih gnojilih pri načrtovanju gnojenja z mineralnimi gnojili. Ker morajo imeti kmetijska gospodarstva izdelane gnojilne načrte, v katerih so ovrednotena tudi uporabljena rastlinska hranila iz živinskih gnojil, se poraba mineralnih gnojil temu ustrezno zmanjšuje.

Poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi je bila v Sloveniji v obdobju 2002-2013 večja kot v državah članicah Evropske unije (EU-28). V Sloveniji je znašala 100 kg/ha, v EU-28 pa 88 kg/ha. Največja poraba rastlinskih hranil je bila v omenjenem obdobju značilna za Hrvaško (217 kg/ha), Belgijo (186 kg/ha) ter Nizozemsko (169 kg/ha), najmanjša pa za Latvijo (45 kg/ha), Grčijo (42 kg/ha) in Romunijo (30 kg/ha). 


Cilji in pravna podlaga

Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.L.RS, št. 113/09, 5/13 in 22/15).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatke o količinah mineralnih gnojil in rastlinskih hranil, porabljenih v podjetjih, družbah in zadrugah v rastni sezoni, ter podatke o zalogah gnojil, ki so jih imeli pridelovalci na dan 31. 12. tekočega leta, pridobi Statistični urad Republike Slovenije enkrat na leto z vprašalniki, ki jih izpolnijo vsa podjetja, ki se ukvarjajo z rastlinsko pridelavo. Podatke o uvozu (prodaji) mineralnih gnojil, namenjenih za rastlinsko pridelavo, in o vsebnosti rastlinskih hranil v posameznih mineralnih gnojilih, zberejo z letnimi vprašalniki neposredno pri uvoznih podjetjih. Mineralna gnojila so razvrščena po Nomenklaturi industrijskih proizvodov, merska enota je »kg efektivne substance« (kg rastlinskih hranil) ali pa kg mineralnega gnojila. 

Podatki o porabi mineralnih gnojil in rastlinskih hranilih so preračunani na količino porabljenih mineralnih gnojil in rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi. Podatki so obdelani za vsako leto posebej (1992-2015).  

Izvorna baza podatkov
Statistični urad Republike Slovenije 2016, Statistični urad Republike Slovenije
Skrbnik podatkov

Statistični urad Republike Slovenije

Datum zajema podatkov
14.11.2016
Podatki za obdobje
1992 - 2015
Geografska pokritost
Slovenija
Dodatni opis

SI-STAT podatkovni portal (Okolje in naravni viri > Kmetijstvo in ribištvo > Proizvodne metode v kmetijstvu > Gnojila > Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu).

 

Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Ker podatki o porabi rastlinskih hranil pri nekaterih državah članicah kažejo nenavadno velika nihanja znotraj posameznih let in ker metodologija zajema podatkov med državami članicami na spletni strani FAOSTAT ni opredeljena, so podatki s stališča primerjav med državami EU-28 manj zanesljivi. 
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Primerjava med podatki držav EU je zaradi prej opisanih pomislekov manj zanesljiva. 
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Zaradi velike raznolikosti podatkov med državami EU je trend kazalca v prihodnje težko napovedati. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 3
Točnost: 3
časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 1 

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Podatke o porabi mineralnih gnojil FAO zbira na letni ravni ter jih objavlja na spletni strani FAOSTAT. V kazalcu so predstavljeni podatki za obdobje 2002-2013. Podatki so dostopni za vseh 28 držav članic Evropske unije (EU).

Podatki o porabi rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O), izraženi v kilogramu posameznih hranil na hektar kmetijske zemlje v uporabi, so preračunani iz podatkov o količini uporabljenih rastlinskih hranil ter površini kmetijske zemlje v uporabi po posameznih državah članicah EU (EU-28).

Izvorna baza podatkov
Food and Agriculture Organization , FAOSTAT
Skrbnik podatkov

Food and Agriculture Organization (FAOSTAT)

Datum zajema podatkov
14.11.2016
Podatki za obdobje
2002 - 2013
Geografska pokritost
EU
Dodatni opis

Food and Agriculture Organization (FAOSTAT > Inputs > Fertilizers > Consumption in nutrients).

Informacije o kakovosti za primerjavo držav

- Prednosti in slabosti kazalca: Ker podatki o porabi rastlinskih hranil pri nekaterih državah članicah kažejo nenavadno velika nihanja znotraj posameznih let in ker metodologija zajema podatkov med državami članicami na spletni strani FAOSTAT ni opredeljena, so podatki s stališča primerjav med državami EU-28 manj zanesljivi. - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Primerjava med podatki držav EU je zaradi prej opisanih pomislekov manj zanesljiva. Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Zaradi velike raznolikosti podatkov med državami EU je trend kazalca v prihodnje težko napovedati. - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Relevantnost: 3 Točnost: 3 časovna primerljivost: 3 Prostorska primerljivost: 1


Povezani kazalci