KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst. V letu 2015 je bilo obravnavanih 754 škodnih dogodkov. Za 657 škodnih dogodkov je bilo v celoti ali delno odobreno izplačilo odškodnine v skupni višini 300.194,74 EUR. V odškodninskih zahtevkih so se uveljavljala povračila za škodo, ki so jo povzročile živali 20 zavarovanih vrst. Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od julija do oktobra. Najpogostejši povzročitelji škode so velike zveri, škoda pa je najpogosteje povzročena na drobnici.


Kazalec prikazuje časovni pregled nastanka škode in število škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine iz proračuna RS. Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst na premoženju.

Kazalec uspeha je zmanjšanje števila škodnih dogodkov in je določen v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06).


Grafi

Slika NB07-1: Škoda, ki so jo povzročile zavarovane vrste živali leta 2015
Viri:

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Slovenian environment agency, 2016; ODSEV, ASlovenian environment agency, 2016

Slika NB07-2: Število opaženih škodnih primerov, 2005-2015
Viri:

ODSEV, Agencija RS za okolje, 2016.

Prikaži podatke
januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober
2005 število 7 7 22 42 58 93 117 223 245 169
2006 število 26 31 49 55 94 106 93 149 210 144
2007 število 30 40 59 86 121 82 123 182 191 130
2008 število 50 58 41 99 107 118 163 218 295 204
2009 število 37 33 52 62 76 72 110 127 158 109
2010 število 27 49 64 69 122 108 115 165 268 214
2011 število 23 28 55 59 88 76 84 147 131 105
2012 število 28 35 34 56 96 104 163 269 242 147
2013 število 14 16 49 56 94 61 64 89 146 80
2014 število 22 16 31 52 101 96 98 149 217 137
2015 število 20 14 37 37 40 31 65 84 177 122
november december
2005 število 70 29
2006 število 75 36
2007 število 82 58
2008 število 111 73
2009 število 79 38
2010 število 105 30
2011 število 72 35
2012 število 98 23
2013 število 41 23
2014 število 60 30
2015 število 41 14
Slika NB07-3: Število škodnih dogodkov glede na zavarovano vrsto živali, 2005-2015
Viri:

ODSEV, Agencija RS za okolje, 2016.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
rjavi medved število 817 589 294 578 353 568 293 592 364 519
volk število 61 165 354 397 410 535 434 347 149 205
ris število 28 16 7 17 16 7 7 2 0 0
dihur število 28 23 17 38 44 41 24 51 42 55
krokar število 102 185 282 361 32 27 30 33 22 40
drugo število 25 19 144 58 42 60 69 119 82 114
skupaj število 1061 997 1098 1449 897 1238 857 1144 659 933
2015
rjavi medved število 339
volk število 102
ris število 1
dihur število 38
krokar število 40
drugo število 108
skupaj število 628
Slika NB07-4: Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, glede na zavarovano vrsto živali, ki jo je povzročila, 2005-2015
Viri:

ODSEV, Agencija RS za okolje, 2016

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
rjavi medved EUR 194865.6 145159.8 81866.4 170678.5 154314.3 252496.7 113703.1 232339.1 145066 192206.1
volk EUR 30050.3 87841.6 203336 280580.2 271870.3 333485.4 251486.7 191879.8 89246.2 139494
ris EUR 6501.3 3280.8 1161.5 3712.2 3856.3 1263.8 975 150 0 0
dihur EUR 4268 5031 4750 14680.6 20888.5 9956.1 3254.8 6047.3 4388.5 4768.5
krokar EUR 15075.3 39380.8 52639.9 67172.2 13745.7 12377.6 36156.7 9393 13229.8 24107.3
drugo EUR 9313.6 8099.8 11732.7 42918.5 15501.9 29063.5 37499.4 130512.3 59401.6 90115.1
skupaj EUR 260074 288793.8 355486.4 580076.9 480177 638642.9 443075.8 570321.5 311332.2 450690.9
rjavi medved % 74.9 50.3 23 29.4 32.1 39.5 25.7 40.7 46.6 42.6
volk % 11.6 30.4 57.2 48.4 56.6 52.2 56.8 33.6 28.7 31
ris % 2.5 1.1 0.3 0.6 0.8 0.2 0.2 0 0 0
dihur % 1.6 1.7 1.3 2.5 4.4 1.6 0.7 1.1 1.4 1.1
krokar % 5.8 13.6 14.8 11.6 2.9 1.9 8.2 1.6 4.2 5.3
drugo % 3.6 2.8 3.3 7.4 3.2 4.6 8.5 22.9 19.1 20
2015
rjavi medved EUR 143321.2
volk EUR 80014.3
ris EUR 168.8
dihur EUR 4729.1
krokar EUR 8059
drugo EUR 53277.5
skupaj EUR 289569.8
rjavi medved % 49.5
volk % 27.6
ris % 0.1
dihur % 1.6
krokar % 2.8
drugo % 18.4
Slika NB07-5: Število škodnih dogodkov glede na vrsto dejavnosti
Viri:

ODSEV, Agencija RS za okolje, 2016.

Prikaži podatke
drobnica sadjarstvo pridelava krme (bale) poljedelstvo perutnina čebelarstvo drugo
2005 število primerov 353 139 120 225 32 79 113
2006 število primerov 526 138 86 76 25 73 73
2007 število primerov 726 67 59 34 25 13 174
2008 število primerov 824 165 106 162 55 48 201
2009 število primerov 517 100 81 70 50 16 111
2010 število primerov 708 171 97 92 49 46 125
2011 število primerov 558 67 61 26 38 20 110
2012 število primerov 556 139 89 48 73 70 221
2013 število primerov 286 67 43 19 52 61 165
2014 število primerov 328 119 69 53 78 68 326
2015 število primerov 201 85 72 32 51 51 176
Slika NB07-6: Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, glede na dejavnost
Viri:

ODSEV, Agencija RS za okolje, 2016.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
drobnica EUR 104732.7 171839.9 279044.3 347837.6 331633.3 454851.2 296576.2 291436.8 135365.6 158094
sadjarstvo EUR 18804.4 20813.5 13260.4 46712.5 25718.2 38309.1 19053.1 29892.6 17459.4 22901.6
pridelava krme (bale) EUR 20277.8 17298.9 9491.4 18263.5 15277.5 15868.1 20448 14412.8 6695 11676.9
poljedelstvo EUR 27698.6 10736.2 5099.3 20647.3 15264.7 20670.2 13740.1 55990.2 4089.1 7764.4
perutnina EUR 4297.4 5121.3 5221.9 15017.6 20997 10988.9 4815.4 9538.4 4372 6468.4
čebelarstvo EUR 43352.8 34406.7 7908 32411.2 11396.9 37461 11186.8 38016.6 35723.4 62095.7
drugo EUR 40910.2 28577.8 35461.2 98852.2 59889 60494.9 77256 131034.1 107627.7 181689.6
skupaj EUR 260074 288794.3 355486.4 579741.9 480177 638642.9 443075.6 570321.5 311332.3 450690.7
-
drobnica % (EUR) 40.3 59.5 78.5 60 69.1 71.2 66.9 51.1 43.5 35.1
sadjarstvo % (EUR) 7.2 7.2 3.7 8 5.4 6 4.3 5.2 5.6 5.1
pridelava krme (bale) % (EUR) 7.8 6 2.7 3.1 3.2 2.5 4.6 2.5 2.2 2.6
poljedelstvo % (EUR) 10.7 3.7 1.4 3.6 3.2 3.2 3.1 9.8 1.3 1.7
perutnina % (EUR) 1.7 1.8 1.5 2.6 4.4 1.7 1.1 1.7 1.4 1.4
čebelarstvo % (EUR) 16.7 11.9 2.2 5.6 2.4 5.9 2.5 6.7 11.5 13.8
drugo % (EUR) 15.7 9.9 10 17 12.5 9.5 17.4 23 34.6 40.3
2015
drobnica EUR 99548.4
sadjarstvo EUR 16722.5
pridelava krme (bale) EUR 16502.2
poljedelstvo EUR 4419.2
perutnina EUR 5614
čebelarstvo EUR 40247.9
drugo EUR 106515.7
skupaj EUR 289569.8
-
drobnica % (EUR) 34.4
sadjarstvo % (EUR) 5.8
pridelava krme (bale) % (EUR) 5.7
poljedelstvo % (EUR) 1.5
perutnina % (EUR) 1.9
čebelarstvo % (EUR) 13.9
drugo % (EUR) 36.8

Cilji

  • Dograditev in izpopolnitev sistema preprečevanja škode in sprotno izplačevanje odškodnin zaradi škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst,
  • določitev načinov varovanja premoženja in vrst ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode.

Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste na premoženju ljudi, je odgovorna država. Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – OdlUS, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) določa pogoje, kdaj so lastniki upravičeni do odškodnine zaradi škode na premoženju, ki jo povzročijo zavarovane živali. Lastnik mora ravnati kot dober gospodar in predhodno poskrbeti za zaščitne ukrepe.

V letih 2005 do 2007 se število škodnih dogodkov ni bistveno spreminjalo, v letu 2008 se je povečalo za več kot 30 %, v letu 2009 je bil zabeležen ponovni padec za skoraj 40 % in prav tolikšna porast v letu 2010 ter ponovni padec v letu 2011, primerljiv z letom 2009. V letu 2012 se je število škodnih dogodkov zopet povečalo za več kot 40 % in v letu 2013 padlo na najnižjo raven v 9 letih. V primerjavi s predhodnim letom so živali zavarovanih vrst, v letu 2014, zopet povzročile za skoraj 40 % več škodnih dogodkov. V letu 2015 je nato zabeležen ponovni padec števila škodnih dogodkov na še nižjo raven kot pa leta 2013. Za več kot 100 % so se, v obdobju od leta 2005 do leta 2008, povečala odobrena sredstva za izplačilo, ki so se v letu 2009 ponovno približala ravni preteklih let in v letu 2010 dosegla rekordno raven v višini skoraj 150 % v primerjavi z letom 2005. V letu 2011 je bila višina odobrenih sredstev za izplačilo ponovno nižja, podobna kot leta 2009, medtem ko je bil v letu 2012 zopet zabeležen porast za slabih 30 %. V letu 2013 je višina odobrenih sredstev za izplačilo v primerjavi s prejšnjim letom padla za 45 % in se v letu 2014 zvišala na 450.690 EUR odobrenih finančnih sredstev ter v letu 2015 zopet padla za skoraj 36 %. Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od julija do oktobra. Upoštevani so tudi zavrnjeni odškodninski zahtevki, v katerih je bil povzročitelj škode nedvoumno prepoznan. Odškodninski zahtevki so zavrnjeni v primeru, kadar niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji (npr. neustrezno varovanje premoženja).

Velike zveri (rjavi medved, volk, ris) so v povprečju povzročile škodo v 78 % škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine. Delež se giblje med 60 % v letu 2007 do 90 % v letu 2010. Rjavi medved je v obdobju od leta 2005 do leta 2015 povzročil škodo med 27 % in 77 % škodnih dogodkov, enajstletno povprečje znaša 49 %. Volk je v obdobju od leta 2005 do leta 2014 povzročil škodo med 6 in 51 % škodnih dogodkov, enajstletno povprečje znaša 28 %.

Za povračilo škode, ki so jo povzročile velike zveri se je v teh letih namenilo od 75 % do 92 % finančnih sredstev.

Za škodo povzročeno na drobnici se je izplačalo med 34 % in 78 % finančnih sredstev. V obdobju od leta 2005 do 2012 se je poraba sredstev za plačilo škode na področju čebelarstva zmanjšala, in sicer iz 17 % na 7%. V letu 2013 je zabeležen ponoven porast na 11 %, v letu 2014 in 2015 pa na 14 %. Delež finančnih sredstev, ki se porabi za izplačilo škode povzročene na sadnem drevju se giblje med 5 % in 8 % z izjemo leta 2007, ko je delež znašal 3,7 % in leta 2011 4,3 %.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06) Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidenca odškodninskih zahtevkov (ODSEV) Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave, Ivana Leskovar Štamcar Datum zajema podatkov za kazalec: 19.10.2016 Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Izplačila odškodnin za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prosto živečih vrst temeljijo na 92. in 93. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – OdlUS, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) in določbah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, Uradni list RS, št.16/04, 120/06 – Odl.US, 17/08, 46/14-ZON-C). Predlagana višina je določena v lestvici, ki jo potrdi minister, izplačila se izplačujejo na podlagi odškodninskih zahtevkov oškodovancev. Oškodovanci prijavijo škodo Zavodu za gozdove Slovenije. Materialna dejstva v postopku ugotavljajo pooblaščenci za ocenjevanje škode, to so uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije. Opravijo ogled, izpolnijo zapisnik, predlagajo sklenitev sporazuma na podlagi lestvice. V primeru, da se oškodovanci ne strinjajo s predlagano višino odškodnine, lahko na Agencijo RS za okolje vložijo vlogo, na podlagi katere uveljavijo višjo višino odškodnine, za katero so dolžni predložiti ustrezno dokumentacijo. Metodologija obdelave podatkov: Na Agenciji RS za okolje se odloča o upravičenosti in višini odškodnine ter vodi evidenca odškodninskih zahtevkov, ki se zbirajo v aplikaciji ODSEV. Agencija RS za okolje vsako leto objavi poročilo o Analizi odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst. Pomožni sloj za izris karte je Osrednje območje življenjskega prostora medveda. Sloj služi kot podlaga za izvajanje ukrepov varstva in sožitja rjavega medveda s človekom iz Strategije upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji, ki jo je Vlada RS sprejela januarja 2002. Informacije o kakovosti: - Prednosti in slabosti kazalca: Uporabljeni so uradni podatki, ki so razvidni iz zapisnikov o nastanku škode, ki so jo povzročile zavarovane živali. - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so točni. Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi. Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec. - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Relevantnost: 1 Točnost: 1 Časovna primerljivost: 1 Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura - Ulamec, P. Nartnik I. 2006. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2005. Ljubljana, Agencija RS za okolje. - Ulamec, P. 2007. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2006. Ljubljana, Agencija RS za okolje. - Ulamec, P. 2008. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2007. Ljubljana, Agencija RS za okolje. - Ulamec, P. 2009. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2008. Ljubljana, Agencija RS za okolje. - Ulamec, P. 2010. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2009. Ljubljana, Agencija RS za okolje. - Ulamec, P. 2011. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2010. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

- Mavri, U., Žnidarič, S., 2013. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2011. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

- Mavri, U., Žnidarič, S., 2014. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2012. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

- Mavri, U., Žnidarič, S., 2015. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2013. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

- Mavri, U., Žnidarič, S., 2016. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2014. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

- Mavri, U., Gašperšič, S., 2016. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2015. Ljubljana, Agencija RS za okolje. - Zaključno poročilo Javni razpis, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, Agencija RS za okolje, 2010. Skrbnik: Ivana Leskovar Štamcar.


Related indicators