KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji so bili v obdobju 2008–2017 prijavljeni 1–3 hidrični izbruhi letno, v letih 2009, 2015 in 2017 ni bilo prijave. V posameznem izbruhu je bilo 5–355 prijav obolelih. Pri okoli polovici izbruhov povzročitelj ni bil znan, pri ostalih izbruhih so pri obolelih opredelili naslednje povzročitelje: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium.


Kazalec predstavlja število prejetih prijav okužb prebavil, ki se lahko prenašajo s pitno vodo. Izvor okužbe je mikrobiološko, predvsem fekalno onesnažena pitna voda, zato je kazalec znak kakovosti pitne vode.

Hidrični izbruh je pojav nalezljive bolezni zaradi onesnažene pitne vode, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje na določenem omejenem območju ali pri skupini posameznikov; najmanj dve osebi imata podobne klinične znake ter epidemiološka slika kaže, da je voda verjetni izvor okužbe. Bolezen se pojavi nenadoma, prizadene ljudi, ki uporabljajo pitno vodo iz istega vodnega vira oz. oskrbovalnega območja. Prizadete so vse starostne skupine. Izbruhi niso vezani na sezono ali letni čas, čeprav na izbruh lahko vplivajo meteorološki pogoji (nalivi, taljenje snega), tudi motnje v pripravi ali distribuciji pitne vode.

Varna oskrba s pitno vodo je nujna za zdravje ljudi. O pitni vodi govorimo takrat, ko je ta zdravstveno ustrezna in skladna z mejnimi vrednostmi parametrov, glede na Pravilnik o pitni vodi. S pitno vodo se lahko prenašajo različni povzročitelji okužb, kot so bakterije (Salmonella Typhi in druge salmonele, Campylobacter jejuni, Escherichia coli, Vibrio cholere, Yersinia enterocolitica, Shigella spp., Pseudomonas aeruginosa), virusi (adenovirusi, enterovirusi, virusi hepatitisa A in E, norovirusi, rotavirusi) in praživali (Cryptosporidium parvum, Giardia intestinalis). Zbolijo lahko tisti, ki uporabljajo onesnaženo vodo za pitje, kuhanje, pripravo hrane, osebno higieno ali za druge gospodinjske namene.


Grafi

Slika ZD04-1: Število hidričnih izbruhov zaradi onesnažene pitne vode v Sloveniji, v obdobju 2008–2017
Viri: 

NIJZ (IVZ), 2008–2017

Prikaži podatke

Celje

Koper

Kranj

Ljubljana

Maribor

Murska Sobota

Nova Gorica

Novo mesto

Ravne na Koroškem

Skupaj

2008

0

1

0

0

0

0

0

0

0

1

2009

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

2010

0

0

0

1

0

0

0

0

0

1

2011

0

0

1

1

1

0

0

0

0

3

2012

0

0

0

1

0

0

0

0

0

1

2013

0

0

1

0

0

0

0

0

0

1

2014

0

0

0

1

0

0

0

0

0

1

2015

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

2016

0

0

0

1

0

0

0

0

1

2

2017

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Slika ZD04-2: Število obolelih v hidričnih izbruhih, Slovenija, v obdobju 2008–2017
Viri: 

NIJZ (IVZ), 2008–2017

Prikaži podatke

Celje

Koper

Kranj

Ljubljana

Maribor

Murska Sobota

Nova Gorica

Novo mesto

Ravne na Koroškem

Skupaj

2007

0

0

34

0

0

0

0

0

0

34

2008

0

170

0

0

0

0

0

0

0

170

2009

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

2010

0

0

0

52

0

0

0

0

0

52

2011

0

0

91

152

20

0

0

0

0

263

2012

0

0

0

44

0

0

0

0

0

44

2013

0

0

9

0

0

0

0

0

0

9

2014

0

0

0

5

0

0

0

0

0

5

2015

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

2016

0

0

0

50

0

0

0

0

355

405

2017

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Slika ZD04-3: Delež črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB), kjer povzročitelj ni dokazan, na vse prijavljene ČNB in delež vseh ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan, na vse prijavljene nalezljive bolezni v Sloveniji, v obdobju 2008–2017
Viri: 

NIJZ  (IVZ),  http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/epidemiolosko_spremljanje_nb_v_sloveniji_2017_november2018_1.pdf

*Opombe k sliki ZD04-3: MKB10: A09-črevesna infekcija, neopredeljena, A04.9-črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena, A05.9-bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena, A08.4-črevesna virusna infekcija, neopredeljena

 

Prikaži podatke

Delež ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan (MKB10: A09, A04.9, A05.9, A08.4) na vse prijavljene ČNB

Delež ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan (MKB10: A09, A04.9, A05.9, A08.4) na vse prijavljene nalezljive bolezni

2008

70,70

23,70

2009

71,10

19,80

2010

69,80

22,90

2011

69,90

21,40

2012

72,90

20,40

2013

70,30

19,70

2014

70,50

21,90

2015

66

25

2016

63,50

23,30

2017

65

24,70

Slika ZD04-4: Število hidričnih izbruhov (epidemij) v izbranih državah Evrope za obdobje 2008-2013
Viri: 

ENHIS, 2015

Prikaži podatke

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2008-2013

Avstrija

1

1

Belgija

1

1

2

Danska

1

2

1

4

Finska

1

1

6

2

2

12

Francija

3

4

1

8

Grčija

1

2

3

Madžarska

1

1

Irska

3

4

1

3

11

2

24

Poljska

1

3

4

Slovenija

1

1

3

1

1

7

Španija

2

2

4

Švedska

1

2

5

1

9

Velika Britanija

1

1

2

Slika ZD04-5: Število zbolelih zaradi hidričnih izbruhov (epidemij) v izbranih državah Evrope za obdobje 2008-2013
Viri: 

 ENHIS, 2015

Prikaži podatke

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2008-2013

Avstrija

2

2

Belgija

3000

64

3064

Danska

500

800

183

1483

Finska

191

17

78

245

214

745

Francija

26

45

6

77

Grčija

60

631

691

Madžarska

597

597

Irska

14

8

50

25

54

26

177

Poljska

6

67

73

Slovenija

170

52

263

44

9

538

Španija

10

18

28

Švedska

2000

177

13755

20000

35932

Velika Britanija

44

39

83


Cilji

  • Zagotoviti dostopnost do varne oskrbe s pitno vodo, oziroma ustrezne priprave vode, kadar je ta potrebna, vsem prebivalcem Slovenije.
  • Izboljšati mikrobiološko kakovost pitne vode v Sloveniji, predvsem zaradi fekalne onesnaženosti, z ustrezno pripravo vode, ki upošteva princip večkratnih ovir, zlasti na malih sistemih za oskrbo s pitno vodo in na kraških virih pitne vode.
  • Bistvenega pomena je, da se uvede celovita strategija upravljanja, pri kateri se upošteva princip večkratnih ovir, vključno z zaščito vodnega vira ter  ustreznimi postopki priprave vode, hrambe  in distribucije, v povezavi z razkuževanjem, da se prepreči ali odstrani kontaminacija z mikrobi.
  • Zagotoviti čim bolj zgodnje odkrivanje, obveščanje in obravnavanje hidričnih izbruhov ter zmanjšanje števila akutnih črevesnih okužb, kjer povzročitelj ni dokazan ter zmanjšati vzroke za okužbe.
  • Analiza vzrokov in odpravljanje doživetih napak ob obravnavi in obvladovanju izbruha iz izkušenj. Pri vsakem izbruhu ugotavljamo boljše načine pri obravnavi in obvladovanju, ki služijo kot izkušnje za prihodnje.

Število prijavljenih hidričnih izbruhov v Sloveniji je bilo v zadnjih 20 letih (1998–2017) med 1–3 letno, skupaj 28; prijave izbruha ni bilo v letih 2006, 2009, 2015 in 2017. Število prijavljenih zbolelih oseb v posameznem hidričnem izbruhu je bilo med 5–355, skupaj 2.125. Pri okoli polovici izbruhov v letih 2005–2016 povzročitelj ni bil znan, pri ostalih so v iztrebkih zbolelih potrdili naslednje povzročitelje: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium. Število prijavljenih hidričnih izbruhov je podcenjeno. Del izbruhov se ne zazna, ker zboleli zaradi blage klinične slike ne iščejo zdravniške pomoči, ali zaradi drugih razlogov.

V okviru rednega epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni, je bilo v letu 2017 prijavljenih 20.968 primerov akutnih črevesnih okužb (MKB10: A09-driska in gastroenteritis, A04.9-črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena, A05.9-bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena, A08.4-črevesna virusna infekcija, neopredeljena), kjer povzročitelj ni bil dokazan, kar predstavlja 24,7 % glede na vse prijave nalezljive bolezni (84.782 vseh prijav nalezljivih bolezni v Sloveniji leta 2017). Po številu prijav so bile od leta 1998 do 2005 akutne črevesne okužbe, kjer povzročitelj ni bil dokazan na drugem mestu, za noricami, od leta 2006 do 2017 je njihovo število močno naraslo in se izmenjuje z noricami na prvem oziroma drugem mestu, leta 2017 so akutne črevesne okužbe na prvem mestu. Tudi incidenca na 100.000 prebivalcev je v tem obdobju stalno naraščala, razen z manjšimi znižanji v letih 2003, 2005 in 2009; incidenca se je v celotnem obdobju povečala za več kot trikrat, od 270,0 v letu 1998 na 1.014,8 v letu 2017 (IVZ (NIJZ), 1999–2018). V teh primerih akutnih črevesnih okužb, kjer povzročitelj ni dokazan, je možnost okužbe tudi s pitno vodo, ki je onesnažena.

V obdobju 2008–2017 so akutne črevesne nalezljive bolezni (MKB10: A09, A04.9-črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena, A05.9-bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena, A08.4-črevesna virusna infekcija, neopredeljena), kjer povzročitelj ni dokazan, predstavljale dobri dve tretjini glede na vse prijavljene črevesne nalezljive bolezni (ČNB) oziroma dobro petino glede na vse prijavljene nalezljive bolezni v tem obdobju.

V Sloveniji je velik delež prebivalcev, ki nimajo dostopa do varne oskrbe s pitno vodo. Z lastno oskrbo s pitno vodo, ki ni bila zajeta v monitoring pitne vode, se je v letu 2017 oskrbovalo okoli 120.000 oz. 6 % prebivalcev. Ti prebivalci praviloma ne poznajo kakovosti vode, ki jo uporabljajo kot pitno vodo. Poleg tega so zlasti mali sistemi v velikem deležu fekalno onesnaženi zaradi nezadostne ali nestrokovne priprave pitne vode in pomanjkljivega nadzora (IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2015).

Primerjava med 13 državami Evrope, vključno s Slovenijo, v obdobju 2008–2013, je pokazala, da je bilo največ hidričnih izbruhov na Irskem (24), Finskem (12) in Švedskem (9), kjer je bilo tudi največje število zbolelih ljudi. Najpogostejši povzročitelji so bile bakterije (Campylobacter, E. coli in Shigella sonnei) in sicer v 43 (53,1 %) izbruhih in v 79,1 % primerih bolezni. Virusi so bili vpleteni v 25 izbruhov (30,9 %) in 19,8 % primerov bolezni, v 4 primerih je bil opredeljen drugi povzročitelj (5,0 %) in v 9 primerih (11,1 %) vzrok ni bil znan. Podatki ne kažejo trendov bodisi med ali znotraj držav.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (2004)) in Operativnem programu oskrbe s pitno vodo (2006); Akcijskem načrtu za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Vlada RS, 9. 7. 2015, Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development; Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Official Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54.

 Izvorna baza podatkov: SURVUVAL, NIJZ, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Podatki o hidričnih izbruhih v Sloveniji se sprotno rutinsko zbirajo že več 10 let. Od leta 1990 se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL. Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil prijav hidričnih izbruhov, vse na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), za obdobje 2008–2017.
Skrbnik podatkov rednega epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) (Center za nalezljive bolezni (CNB))
Datum zajema podatkov: november 2018
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, št. 33/06-UPB1), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur. l. RS, št. 16/99), ki določa režim prijave.
Poročila se objavijo na spletni strani NIJZ, pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Metodologija obdelave podatkov: NIJZ, Center za nalezljive bolezni (CNB) podatke objavlja v mesečnih in letnih poročilih.
Informacija o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti:
    Prednosti: Obvezno prijavljanje, zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje.
    Slabosti: Ne zazna se vseh hidričnih izbruhov. Diagnostika hidričnih izbruhov sloni na kazalcih fekalnega onesnaženja, medtem ko povzročitelje črevesnih okužb, ki se prenašajo z vodo, v vodi težje dokažemo.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
    Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom):
    Relevantnost: 1
    Točnost: 2 (Nevestno prijavljanje)
    Časovna primerljivost: 1
    Prostorska primerljivost: 2 (prostorska primerljivost ni podana v kazalcu)

 

Podatki za Evropo

Izvorna baza podatkov oz. vir: ENHIS, European Environment and Health Information System.
Skrbnik podatkov: WHO
Datum zajema podatkov za kazalec: 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni. Vse države so uporabile rutinsko poročanje - sisteme stalnega spremljanja, ki vključujejo periodično - letno poročanja. Zajeti so podatki za obdobje 2008–2013. Geografsko so zajete: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Madžarska, Irska, Poljska, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija (Anglija, Wales).
Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o številu izbruhov hidiričnih bolezni ter o številu zbolelih zaradi hidričnih izbruhov v posameznih letih.
Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti:
    Prednosti: Podatki so bili večinoma pridobljeni iz nacionalnih raziskav. V večini držav je pojav hidričnih izbruhov vključen v splošni sistem spremljanja nalezljivih bolezni.
    Slabosti: Podatek pridobljen na majhnem vzorcu.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
    Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
    Relevantnost: 1
    Točnost: 2 (ne vemo, ali so bili zaradi nevestnega prijavljanja v podatkovni bazi zabeleženi vsi dejanski hidrični izbruhi v posameznih državah)
    Časovna primerljivost: 1
    Prostorska primerljivost: 1

 

Viri in literatura

  1. CEHAPE - Children’s Environment and Health Action Plan for Europe (2004). Declaration. Fourth Ministerial Conference on Environment and Health, Budapest, 23–25 June 2004 Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2004. (EUR/04/5046267).
  2. Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Offi-cial Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54.
  3. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/ALL/?uri=CELEX%3A31998L0083

  4. COMMISSION DIRECTIVE (EU) 2015/1787/EU of 6 October 2015 amending Annexes II and III to Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption.  2 .
  5. ENHIS (2015). Number of reported episodes of illness attributable to diseases carried in drinking-water. https://gateway.euro.who.int/en/indicators/enhis_2-number-of-reported-episodes-of-illness-attributable-to-diseases-carried-in-drinking-water/
  6. IVZ(2005). Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
  7. IVZ (2006). Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
  8. IVZ (2007). Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
  9. IVZ (2008). Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
  10. IVZ (1998-2013). Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji (od 1997 do 2012). Letna poročila. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, (1997 do 2009).
  11. NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje (2014). http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/epidemiolosko_spremljanje_nalezljivih_bolezni_2014_2.pdf
  12. NLZOH - Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (2014). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2013.
  13. NLZOH (2015). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2014.
  14. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Uradni list RS, št. 16/1999
  15. Pravilnik o pitni vodi, Ur l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17
  16. Zakon o nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št. 33/2006
  17. ZZV MB (2013). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2012, ZZV Maribor.
  18. Vlada RS (2006). Operativni program oskrbe s pitno vodo (Ur. l. RS,št.: 2005-2511-0029), z dne 24.08.2006.
  19. Guidelines for drinking-water quality: fourth edition incorporating the first addendum. World Health Organization 2017. Dostopno (November 2019) na spletni strani: https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/254637/9789241549950-eng.pdf;jsessionid=033F885D53A7B8052798319E2E4AAED9?sequence=1.

TWITTER