KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji so bili v obdobju 1997-2013 prijavljeni 1 - 3 hidrični izbruhi letno. V posameznem izbruhu je bilo 9 - 263 prijav obolelih. V letih 2006 in 2009 ni bilo prijave hidričnega izbruha. V večini izbruhov povzročitelj ni bil znan, pri nekaterih izbruhih so pri obolelih opredelili naslednje povzročitelje: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, Shigella sonnei, Lamblia intestinalis, rotavirusi, adenovirusi, astrovirusi, kalicivirusi, norovirusi, virus hepatitisa A.


Kazalec predstavlja število prejetih prijav okužb prebavil, ki se lahko prenašajo s pitno vodo. Izvor okužbe je mikrobiološko (fekalno) onesnažena pitna voda, zato je kazalec znak kakovosti pitne vode.

Hidrični izbruh je pojav nalezljive bolezni zaradi onesnažene pitne vode, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje na določenem omejenem območju ali pri skupini posameznikov; najmanj dve osebi imata podobne klinične znake ter epidemiološka slika kaže, da je voda verjetni izvor okužbe. Bolezen se pojavi nenadoma, prizadene ljudi, ki uporabljajo pitno vodo iz istega vodnega vira oz. oskrbovalnega območja. Prizadete so vse starostne skupine. Izbruhi niso vezani na sezono ali letni čas, čeprav na izbruh lahko vplivajo meteorološki pogoji (nalivi, taljenje snega), tudi motnje v pripravi ali distribuciji pitne vode.


Grafi

Slika ZD04-1: Število hidričnih izbruhov zaradi onesnažene pitne vode v Sloveniji, v obdobju 1997-2013
Viri: 

NIJZ(IVZ), 1998-2014.

Prikaži podatke
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Celje št. 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0
Koper št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Kranj št. 0 1 0 1 1 1 0 0 0 0
Ljubljana št. 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0
Maribor št. 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0
Murska Sobota št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Nova Gorica št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Novo mesto št. 1 1 1 0 0 1 0 0 1 0
R/K št. 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0
Skupaj št. 2 3 2 2 2 3 1 1 3 0
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Celje št. 0 0 0 0 0 0 0
Koper št. 0 1 0 0 0 0 0
Kranj št. 1 0 0 0 1 0 1
Ljubljana št. 0 0 0 1 1 1 0
Maribor št. 0 0 0 0 1 0 0
Murska Sobota št. 0 0 0 0 0 0 0
Nova Gorica št. 0 0 0 0 0 0 0
Novo mesto št. 0 0 0 0 0 0 0
R/K št. 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj št. 1 1 0 1 3 1 1
Slika ZD04-2: Število obolelih v hidričnih izbruhih v Sloveniji v obdobju 1997-2013
Viri: 

NIJZ (IVZ), 1998-2014.

Prikaži podatke
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Celje št. 0 110 10 0 0 0 0 0 0 0
Koper št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Kranj št. 0 92 0 181 100 56 0 0 0 0
Ljubljana št. 0 0 0 21 14 0 117 0 0 0
Maribor št. 84 0 0 0 0 0 0 0 23 0
Murska Sobota št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Nova Gorica št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Novo mesto št. 5 54 30 0 0 27 0 0 142 0
R/K št. 0 0 0 0 0 86 0 80 0 0
Skupaj št. 89 256 40 202 114 169 117 80 165 0
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Celje št. 0 0 0 0 0 0 0
Koper št. 0 170 0 0 0 0 0
Kranj št. 34 0 0 0 91 0 9
Ljubljana št. 0 0 0 52 152 44 0
Maribor št. 0 0 0 0 20 0 0
Murska Sobota št. 0 0 0 0 0 0 0
Nova Gorica št. 0 0 0 0 0 0 0
Novo mesto št. 0 0 0 0 0 0 0
R/K št. 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj št. 34 170 0 52 263 44 9
Slika ZD04-3: Odstotni delež črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB), kjer povzročitelj ni dokazan na vse prijavljene ČNB in odstotni delež ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan na vse prijavljene nalezljive bolezni v Sloveniji v obdobju 2006-2013*
Viri: 

NIJZ (IVZ), 2007-2014 .
Opombe k sliki ZD4-3: MKB10: A09- črevesna infekcija, neopredeljena, A04.9-črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena, A05.9-bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena, A08.4-črevesna virusna infekcija, neopredeljena

Prikaži podatke
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Delež ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan (MKB10: A09, A04.9, A05.9, A08.4) na vse prijavljene ČNB % 67.3 70.7 71.1 69.8 69.9 72.9 70.3
Delež ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan (MKB10: A09, A04.9, A05.9, A08.4) na vse prijavljene nalezljive bolezni % 21.4 23.7 19.8 22.9 21.4 20.4 19.7
Slika ZD04-4: Število hidrični izbruhov v izbranih državah Evrope v obdobju 2000-2007
Viri: 

ENHIS, 2013.

Prikaži podatke
Španija Finska Švedska Norveška Italija Češka Anglija in Wales Hrvaška Slovenija Belgija
2000 št. 21 7 14 2 3 4 2 2 2 2
2001 št. 21 6 1 2 3 1 3 2 2
2002 št. 27 4 9 1 3 3 7 1 1 2
2003 št. 10 10 3 2 3 2 1 2
2004 št. 25 5 5 3 2 1 2 1 0
2005 št. 21 6 1 8 4 5 2 1 2
2006 št. 14 4 3 4 1 0
2007 št. 10 3 3 12 1
2000-2007 št. 149 45 39 34 18 15 14 9 9 8
Slovaška Litva Grčija Madžarska Estonija
2000 št. 3 1
2001 št. 3 1
2002 št. 1
2003 št. 2 1
2004 št. 4 1
2005 št. 1 1
2006 št. 1 1
2007 št. 1 1
2000-2007 št. 8 6 5 4 0
Slika ZD04-5: Število zbolelih zaradi hidričnih izbruhov (epidemij) v izbranih državah Evrope za obdobje 2000-2007
Viri: 

ENHIS, 2013.

Prikaži podatke
Finska Španija Švedska Norveška Madžarska Grčija Italija Slovenija Združeno kraljevstvo Češka
2000 št. 6428 1628 588 206 0 17 202 73 106
2001 št. 1105 952 200 500 68 125 114 4 0
2002 št. 340 2040 1336 215 0 674 169 59 77
2003 št. 534 432 3319 34 25 9 117 0 187
2004 št. 140 858 78 3015 203 690 13 80 9 20
2005 št. 863 835 20 535 0 702 51 165 372 115
2006 št. 114 1225 51 142 3668 0
2007 št. 10114 324 349 1203 0 34
2000-2007 št. 19638 8294 5941 5850 3964 1392 889 881 517 505
Hrvaška Slovaška Litva Estonija
2000 št. 144 70 7 0
2001 št. 73 50 0 0
2002 št. 19 13 0 0
2003 št. 0 0 26 0
2004 št. 65 0 0 0
2005 št. 9 0 6 0
2006 št. 7 0 9
2007 št. 0 125 4
2000-2007 št. 317 258 52 0

Cilji

• Zagotoviti dostopnost do varne pitne vode oziroma ustrezne priprave vode vsem prebivalcem Slovenije,
• izboljšati mikrobiološko kakovost pitne vode v Sloveniji, zlasti zaradi fekalne onesnaženosti, predvsem na malih sistemih,
• zagotoviti čim bolj zgodnje odkrivanje, obveščanje in obravnavanje hidričnih izbruhov ter zmanjšanje števila akutnih črevesnih okužb, kjer povzročitelj ni dokazan in
• analiza vzrokov in odpravljanje doživetih napak ob obravnavi in obvladovanju izbruha iz izkušenj. Pri vsakem izbruhu ugotavljamo boljše načine pri obravnavi in obvladovanju, ki služijo kot izkušnje za prihodnje.  


Varna pitna voda je nujna za zdravje ljudi. S pitno vodo se lahko prenašajo različni povzročitelji okužb: bakterije (Salmonella Typhi in druge salmonele, Campylobacter jejuni, Escherichia coli, Vibrio cholere, Yersinia enterocolitica, Shigella spp., Pseudomonas aeruginosa), virusi (adenovirusi, enterovirusi, virusi hepatitisa A in E, norovirusi, rotavirusi) in praživali (Cryptosporidium parvum, Giardia intestinalis). Zbolijo lahko tisti, ki uporabljajo onesnaženo pitno vodo za pitje, kuhanje, pripravo hrane ali za druge gospodinjske namene.

Število prijavljenih hidričnih izbruhov v Sloveniji je bilo v zadnjih 17 letih (1997–2013) med 1 - 3 letno, skupaj 27; izbruha ni bilo le leta 2006 in 2009. Število prijavljenih zbolelih oseb v posameznem hidričnem izbruhu je bilo med 9 - 263, skupaj 1.804. V večini izbruhov povzročitelj ni bil znan, pri nekaterih so v iztrebkih zbolelih potrdili naslednje povzročitelje: Escherichia coli, Shigella sonnei, Lamblia intestinalis, Cryptosporidium parvum, rotavirusi, adenovirusi, astrovirusi, kalicivirusi, norovirusi, virus hepatitisa A (IVZ(NIJZ), 1998-2014). Število prijavljenih hidričnih izbruhov je podcenjeno. Del izbruhov se ne zazna, ker zboleli zaradi blage klinične slike ne iščejo zdravniške pomoči, ali zaradi drugih razlogov.

V okviru rednega epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni, je bilo v letu 2013 poleg hidričnega izbruha tudi 13.958 prijavljenih primerov akutnih črevesnih okužb (MKB10: A09–driska in gastroenteritis, A04.9-črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena, A05.9-bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena, A08.4-črevesna virusna infekcija, neopredeljena), kjer povzročitelj ni bil dokazan, kar predstavlja 19,7% glede na vse prijave nalezljive bolezni (71.009 vseh prijav nalezljivih bolezni v Sloveniji leta 2013). Po številu prijav so bile od leta 1997 do 2005 akutne črevesne okužbe, kjer povzročitelj ni dokazan na drugem mestu, za noricami, od leta 2006 do 2013 je njihovo število močno naraslo in se izmenjuje z noricami na prvem oziroma drugem mestu, leta 2013 so akutne črevesne okužbe na prvem mestu. Tudi incidenca na 100.000 prebivalcev je v tem obdobju stalno naraščala, razen z manjšimi znižanji v letih 2003, 2005 in 2009; incidenca se je v celotnem obdobju povečala za več kot dvakrat, od 270,8 v letu 1997 na 678,0 v letu 2013 (IVZ(NIJZ), 1998-2014). V teh primerih akutnih črevesnih okužb, kjer povzročitelj ni dokazan, je možnost okužbe s pitno vodo.

V obdobju 2006 – 2013 so akutne črevesne nalezljive bolezni (MKB10: A09, A04.9-črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena, A05.9-bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena, A08.4-črevesna virusna infekcija, neopredeljena), kjer povzročitelj ni dokazan, predstavljale dobri dve tretjini glede na vse prijavljene ČNB oziroma dobro petino glede na vse prijavljene nalezljive bolezni v tem obdobju.

V Sloveniji je velik delež prebivalcev, ki nimajo dostopa do varne pitne vode. Iz lastnih virov pitne vode, ki niso zajeti v monitoring pitne vode, se je v letu 2011 oskrbovalo več kot 200.000 oz. 11 % prebivalcev. Ti prebivalci praviloma ne poznajo kakovosti vode, ki jo uporabljajo kot pitno vodo. Poleg tega so zlasti mali sistemi v velikem deležu fekalno onesnaženi zaradi nezadostne ali neustrezne priprave pitne vode in pomanjkljivega nadzora (IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2012).

Primerjava med 14 državami Evrope (brez Slovenije) je na podlagi podatkov o izbruhih bolezni, ki jih povzroča pitna voda pokazala, da imajo vse sodelujoče države sistem rednega nadzora za hidrične izbruhe, ki ima pravno osnovo. Specifični podatki za otroke večinoma niso na voljo. V sodelujočih državah je bilo 354 izbruhov v letih 2000-2007 ter 47.617 primerov bolezni. Največ hidričnih izbruhov, v obdobju 2000-2007, je bilo v Španiji (149), na Finskem (45), Švedskem (39) in Norveškem (34), kjer je bilo tudi največje število zbolelih ljudi. Najpogostejši povzročitelji so bile bakterije (Campylobacter, Aeromonas spp. in Shigella sonnei) in sicer v 163 (44,9 %) izbruhih in v 33,3 % primerih bolezni. Virusi so bili vpleteni v 136 izbruhov (37,5 %) in 49,4 % primerov bolezni, praživali pa v 17 izbruhov (4,7 %) in 9,9 % primerov bolezni. V 10 primerih je bil vzrok kemična onesnaženost (0,2 %), v 37 primerih (7,1 %) vzrok ni bil znan. Podatki ne kažejo trendov bodisi med ali znotraj držav (ENHIS, 2013).


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (2004)) in Operativnem programu oskrbe s pitno vodo (2006) .
Izvorna baza podatkov: Podatki o hidričnih izbruhih v Sloveniji se sprotno rutinsko zbirajo že več 10 let. Od leta 1990 se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL. Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil prijav hidričnih izbruhov, vse na IVZ(s 1.1.2014 na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), za obdobje 1997-2013.
Skrbnik podatkov: Skrbnik zbirke podatkov je Inštitut Republike Slovenije za varovanje zdravja (IVZ), Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja(CNBOT) oziroma s 1.1.2014 Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Center za nalezljive bolezni (CNB).
Datum zajema podatkov: oktober 2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave.
Poročila se objavijo na spletni strani IVZ (NIJZ), pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih zavodih za zdravstveno varstvo (ZZV) oziroma s 1.1.2014 po območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Metodologija obdelave podatkov: IVZ, Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja (CNBOT) podatke objavlja v mesečnih in letnih poročilih oziroma s 1.1.2014 NIJZ, Center za nalezljive bolezni
Informacija o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: Obvezno prijavljanje, zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje.
Slabosti: Ne zazna se vseh izbruhov. Diagnostika hidričnih izbruhov sloni na kazalcih fekalnega onesnaženja, medtem ko povzročitelje črevesnih okužb, ki se prenašajo z vodo, v vodi težje dokažemo.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Nevestno prijavljanje)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo:

Izvorna baza podatkov oz. vir: ENHIS, European Environment and Health Information System.
Skrbnik podatkov: WHO.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni. Vse države so uporabile rutinsko poročanje - sisteme stalnega spremljanja, ki vključujejo periodično - letno poročanja. Zajeti so podatki za obdobje 2000-2007, razen za Estonijo (2000–2005), Češko (2000–2005), Italijo (2000–2005), Grčijo (2004–2005) in Veliko Britanijo (Anglija,/Wales) (2000–2005). Geografsko so zajete: Belgija, Hrvaška, Češka Republika, Estonija, Finska, Grčija, Madžarska, Italija, Litva, Norveška, Slovaška, Španija, Švedska in Velika Britanija (Anglija, Wales).
Podatki so bili večinoma pridobljeni iz nacionalnih raziskav. V večini držav je pojav hidričnih izbruhov vključen v splošni sistem spremljanja nalezljivih bolezni.
Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o številu izbruhov hidiričnih bolezni ter o številu zbolelih zaradi hidričnih izbruhov v posameznih letih.
Informacije o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: Podatki so bili večinoma pridobljeni iz nacionalnih raziskav. V večini držav je pojav hidričnih izbruhov vključen v splošni sistem spremljanja nalezljivih bolezni.
Slabosti: Podatek pridobljen na majhnem vzorcu.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

ENHIS, 2009. Outbreaks of waterborne diseases. Fact sheet No.1.1 – December 2009. Code: RPG1 WatSan E1. World Health Organization, Europe.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (2004)) in Operativnem programu oskrbe s pitno vodo (2006) .
Izvorna baza podatkov: Podatki o hidričnih izbruhih v Sloveniji se sprotno rutinsko zbirajo že več 10 let. Od leta 1990 se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL. Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil prijav hidričnih izbruhov, vse na IVZ(s 1.1.2014 na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), za obdobje 1997-2013.
Skrbnik podatkov: Skrbnik zbirke podatkov je Inštitut Republike Slovenije za varovanje zdravja (IVZ), Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja(CNBOT) oziroma s 1.1.2014 Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Center za nalezljive bolezni (CNB).
Datum zajema podatkov: oktober 2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave.
Poročila se objavijo na spletni strani IVZ (NIJZ), pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih zavodih za zdravstveno varstvo (ZZV) oziroma s 1.1.2014 po območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Metodologija obdelave podatkov: IVZ, Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja (CNBOT) podatke objavlja v mesečnih in letnih poročilih oziroma s 1.1.2014 NIJZ, Center za nalezljive bolezni
Informacija o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: Obvezno prijavljanje, zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje.
Slabosti: Ne zazna se vseh izbruhov. Diagnostika hidričnih izbruhov sloni na kazalcih fekalnega onesnaženja, medtem ko povzročitelje črevesnih okužb, ki se prenašajo z vodo, v vodi težje dokažemo.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Nevestno prijavljanje)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo:

Izvorna baza podatkov oz. vir: ENHIS, European Environment and Health Information System.
Skrbnik podatkov: WHO.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni. Vse države so uporabile rutinsko poročanje - sisteme stalnega spremljanja, ki vključujejo periodično - letno poročanja. Zajeti so podatki za obdobje 2000-2007, razen za Estonijo (2000–2005), Češko (2000–2005), Italijo (2000–2005), Grčijo (2004–2005) in Veliko Britanijo (Anglija,/Wales) (2000–2005). Geografsko so zajete: Belgija, Hrvaška, Češka Republika, Estonija, Finska, Grčija, Madžarska, Italija, Litva, Norveška, Slovaška, Španija, Švedska in Velika Britanija (Anglija, Wales).
Podatki so bili večinoma pridobljeni iz nacionalnih raziskav. V večini držav je pojav hidričnih izbruhov vključen v splošni sistem spremljanja nalezljivih bolezni.

Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o številu izbruhov hidiričnih bolezni ter o številu zbolelih zaradi hidričnih izbruhov v posameznih letih.
Informacije o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: Podatki so bili večinoma pridobljeni iz nacionalnih raziskav. V večini držav je pojav hidričnih izbruhov vključen v splošni sistem spremljanja nalezljivih bolezni.
Slabosti: Podatek pridobljen na majhnem vzorcu.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

ENHIS, 2009. Outbreaks of waterborne diseases. Fact sheet No.1.1 – December 2009. Code: RPG1 WatSan E1. World Health Organization, Europe.


TWITTER