KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V okviru epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni v Sloveniji so bili v obdobju 1997-2008 prijavljeni 0 - 3 hidrični izbruhi letno, v posameznem izbruhu je zbolelo 34 – 256 ljudi. V večini izbruhov so bili v blatu obolelih izolirani povzročitelji: calicivirus, rotavirus, E.coli, Shigella sonnei, Cryptosporidium p. in astrovirus.


Kazalec predstavlja število prejetih prijav okužb prebavil s patogenimi virusi, bakterijami ali praživalmi, ki se lahko prenašajo s pitno vodo. Izvor okužbe je mikrobiološko (fekalno) onesnažena pitna voda, zato je kazalec znak kakovosti pitne vode.

S pitno vodo se lahko prenašajo različni povzročitelji okužb: bakterije (Salmonella typhi in druge salmonele, Campylobacter jejuni, Escherichia coli, Vibrio cholere, Yersinia enterocolitica, Shigella spp., Pseudomonas aeruginosa), virusi (Adenovirusi, Enterovirusi, virusi hepatitisa A in E, Norovirusi, Rotavirusi) in praživali (Cryptosporidium parvum, Giardia intestinalis). Zbolijo lahko tisti, ki uporabljajo onesnaženo pitno vodo za pitje, kuhanje, pripravo hrane ali za druge gospodinjske namene.

Izbruh je pojav nalezljive bolezni, ki po času, kraju in številu prizadetih oseb (najmanj dve osebi) presega običajno stanje. Pojavljajo se nenadoma, prizadenejo ljudi, ki uporabljajo pitno vodo iz istega izvora ali območja. Bolezen lahko prizadene vse starostne skupine, zboleli imajo podobne klinične znake. Na izbruh lahko vplivajo meteorološki pogoji, motnje v pripravi ali distribuciji pitne vode idr., pojavljajo se tudi v razvitih državah.


Grafi

Slika ZD04-1: Število hidrični izbruhov (epidemij) v Sloveniji
Viri: 

Računalniški program SURVIVAL, Inštitut RS za varovanje zdravja, 1997 – 2008.

Prikaži podatke
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Celje št. 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0
Koper št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Kranj št. 0 1 0 1 1 1 0 0 0 0
Ljubljana št. 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0
Maribor št. 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0
Murska Sobota št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Nova Gorica št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Novo mesto št. 1 1 1 0 0 1 0 0 1 0
R/K št. 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0
Skupaj št. 2 3 2 2 2 3 1 1 3 0
2007 2008
Celje št. 0 0
Koper št. 0 1
Kranj št. 1 0
Ljubljana št. 0 0
Maribor št. 0 0
Murska Sobota št. 0 0
Nova Gorica št. 0 0
Novo mesto št. 0 0
R/K št. 0 0
Skupaj št. 1 1
Slika ZD04-2: Število zbolelih zaradi hidričnih izbruhov v Sloveniji
Viri: 

Računalniški program SURVIVAL, Inštitut RS za varovanje zdravja, 1997 – 2008.

Prikaži podatke
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Celje št. 0 110 10 0 0 0 0 0 0 0
Koper št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Kranj št. 0 92 0 181 100 56 0 0 0 0
Ljubljana št. 0 0 0 21 14 0 117 0 0 0
Maribor št. 84 0 0 0 0 0 0 0 23 0
Murska Sobota št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Nova Gorica št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Novo mesto št. 5 54 30 0 0 27 0 0 142 0
R/K št. 0 0 0 0 0 86 0 80 0 0
Skupaj št. 89 256 40 202 114 169 117 80 165 0
2007 2008
Celje št. 0 0
Koper št. 0 170
Kranj št. 34 0
Ljubljana št. 0 0
Maribor št. 0 0
Murska Sobota št. 0 0
Nova Gorica št. 0 0
Novo mesto št. 0 0
R/K št. 0 0
Skupaj št. 34 170
Slika ZD04-3: Število hidrični izbruhov (epidemij) v izbranih državah Evrope v obdobju 2000-2005
Viri: 

The European Environment and Health Information System (ENHIS), 2007

Prikaži podatke
Finska Velika Britanija Hrvaška Slovenija Slovaška Grčija Madžarska
2000 št. 8 2 2 2 3 0
2001 št. 6 1 3 2 3 1
2002 št. 4 6 1 1 1 0
2003 št. 10 0 0 1 0 1
2004 št. 5 2 1 0 0 4 1
2005 št. 6 2 1 2 0 1 0
2000-2005 št. 39 13 8 8 7 5 3
Slika ZD04-4: Število zbolelih zaradi hidrični izbruhov (epidemij) v izbranih državah Evrope v obdobju 2000-2005
Viri: 

The European Environment and Health Information System (ENHIS), 2007

Prikaži podatke
Finska Grčija Velika Britanija Slovenija Madžarska Hrvaška Slovaška
2000 št. 6428 339 202 0 60 70
2001 št. 1109 4 114 68 73 50
2002 št. 340 137 169 0 19 13
2003 št. 534 0 117 25 0 0
2004 št. 136 690 39 80 203 65 0
2005 št. 863 702 372 165 0 9 0
2000-2005 št. 9410 1392 891 847 296 226 133

Cilji

Čim bolj zgodno odkrivanje, obveščanje in obravnavanje hidričnih izbruhov ter zmanjšanje števila gastroenterokolitisov, pri katerih prenos povzročitelja ni bil ugotovljen. Izboljšanje mikrobiološke kakovosti pitne vode v Sloveniji, zlasti zaradi fekalne onesnaženosti. Zagotoviti dostop do varne pitne vode oz. ustrezne priprave vode vsem prebivalcem Slovenije.


Število hidričnih izbruhov se v zadnjih 12 letih (1997–2008) v Sloveniji giblje med 0 do 3 na leto, skupaj 21 (slika ZD4-1). Število prijavljenih zbolelih oseb v posameznem hidričnem izbruhu se je gibalo med 34 in 256, skupaj 1309 (slika ZD4-2). Povzročitelj v nekaterih izbruhih ni bil dokazan, pri večini izbruhov pa so bili izolirani iz blat zbolelih: calicivirus, rotavirus, Escherichia coli, Shigella sonnei, Cryptosporidium parvum in astrovirus. Pogosto je povzročiteljev obolenj v primeru hidrične epidemije več, zlasti če gre za fekalno onesnaženje pitne vode (IVZ, 1997-2008).

Število prijavljenih hidričnih izbruhov je podcenjeno. Del izbruhov se ne zazna, ker oboleli zaradi blage klinične slike ne iščejo zdravniške pomoči, ali zaradi drugih razlogov. Med prijavljenimi nalezljivimi boleznimi, so bile v letu 2007 črevesne okužbe na drugem mestu (20.942 prijav oz. 16% več kot leta 2006). V zadnjih petih letih so na začetku seznama (poleg noric) gastroenterokolitisi neznane etiologije (23% glede na vse prijavljene nalezljive bolezni) (IVZ, 1997-2008). V teh primerih je tudi možnost okužbe s pitno vodo.

V Sloveniji je velik delež prebivalcev, ki nimajo dostopa do varne pitne vode. Iz lastnih vodnih virov, ki niso zajeti v monitoring pitne vode, se je v letu 2007 oskrbovalo 9% prebivalcev, poleg tega so zlasti mali sistemi v velikem deležu onesnaženi s fekalnimi mikroorganizmi zaradi nezadostne priprave pitne vode (IVZ, 2007).

Slika ZD-3 prikazuje število hidričnih izbruhov v nekaterih evropskih državah v letih 2000-2005. V posameznih državah je bilo naslednje število hidričnih izbruhov letno: Hrvaška 1-3, Finska 1-10, Madžarska 1, Slovaška 1-3, Velika Britanija 1-6. Število obolelih na leto je bilo: Hrvaška 9-73, Finska 136-6.428, Madžarska 25-203, Slovaška 13-70, Velika Britanija 4-372 (ENHIS, 2007). Skupno število obolelih v obdobju 2000-2005 prikazuje slika ZD4-4.


Podatki za Slovenijo

Kakovost pitne vode v Sloveniji ureja Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09), ki je usklajen z Direktivo Evropske Unije za pitno vodo (98/83/ES) (Drinking water Directive 98/83/EC). Pravilnik določa zahteve za zagotavljanje varne pitne vode (skladne, zdravstveno ustrezne) in predpisuje mikrobiološke, kemijske in indikatorske parametre in njihove mejne vrednosti. Mikrobiološko onesnažena pitna voda, zlasti fekalno, je možen izvor okužbe prebavil. V Sloveniji so mikrobiološko (fekalno) najbolj onesnaženi mali sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo do 1.000 ljudi, zlasti še najmanjši, ki oskrbujejo 50-500 ljudi (oskrbovalna območja) (IVZ, 2007).

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) (WHO-United Economic Commission for Europe (UNECE)) v svojem protokolu za vodo in zdravje (WHO-UNECE, 1999) vključuje cilje za preprečevanje bolezni, ki se lahko prenašajo s pitno vodo. Pri tem opredeljuje dostop do varne pitne vode, zahteve za pripravo pitne vode in nadzor ter načrte za ugotavljanje in preprečevanje hidričnih izbruhov. SZO je razvila tudi koncept načrta zagotavljanja varne pitne vode (water safety planning). To je nov pristop za zagotovitev varne pitne vode z izboljšanjem ocene tveganja in sistema upravljanja za pripravo in distribucijo pitne vode (WHO, 2004; Davison, 2005).

V letu 2004 je bil na četrti ministrski konferenci za okolje in zdravje sprejet Akcijski načrt za okolje in zdravje otrok (CEHAPE-Children's Health and Environment Action Plan for Europe), ki vključuje štiri regionalne prioritetne cilje (RPG-Regional priority goal)) za zmanjšanje bremena bolezni otrok, ki so povezane z okoljem. Eden od ciljev v RPGI je preprečevanje in pomembno zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi bolezni prebavil in drugih vplivov na zdravje, z zagotovitvijo ustreznih ukrepov za izboljšanje dostopa do varne oskrbe s pitno vodo (CEHAPE, 2004).

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004)) in Operativnem programu oskrbe s pitno vodo
(julij 2006).
Izvorna baza podatkov: Podatki se sprotno rutinsko zbirajo že več 10 let. Od leta 1990 se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL. Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil prijav hidričnih izbruhov, vse na IVZ, za obdobje 1997-2008 (Kraigher A. et al.)
Skrbnik podatkov: Skrbnik zbirke podatkov je Inštitut Republike Slovenije za varovanje zdravja (IVZ), Center za nalezljive bolezni (CNB).
Datum zajema podatkov: maj 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave. Obvezna prijava med drugim obsega bolezni (enterokolitis, griža, kolera, trebušni tifus, virusni hepatitis), ki se lahko prenašajo z mikrobiološko (fekalno) onesnaženo pitno vodo.
Pravilnik v 6. členu določa, da mora zdravnik v roku treh do šestih ur po ugotovitvi suma na epidemijo oziroma epidemije nalezljive bolezni obvestiti ZZV in sodelovati pri obvladovanju epidemije. ZZV o epidemiji takoj obvesti IVZ. ZZV določa ukrepe za obvladovanje epidemije nalezljive bolezni in sodeluje pri njihovem izvajanju.
Metodologija obdelave podatkov: IVZ, Center za nalezljive bolezni (CNB) podatke objavlja v mesečnih in letnih poročilih.
Informacija o kakovosti: Poročila se objavijo na spletni strani IVZ, pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov in zbolelih oseb ter incidenco na 10.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih zavodih za zdravstveno varstvo (ZZV).
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: obvezno prijavljanje, zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje
Slabosti: ne zazna se vseh izbruhov. Diagnostika hidričnih izbruhov sloni na indikatorjih fekalnega onesnaženja, medtem ko povzročiteljev črevesnih okužb, ki se prenašajo z vodo, v vodi težje dokažemo.

• Relevantnost:
Zanesljivost (arhivski podatki): da
Negotovost (scenariji/projekcije): ne

• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo:

Podatki so bili večinoma pridobljeni iz nacionalnih raziskav. V večini držav je spremljanje pojava hidričnih izbruhov vključeno v splošni sistem spremljanja nalezljivih bolezni.

Izvorna baza podatkov oz. vir: ENHIS, European Environment and Health Information System.
Skrbnik podatkov: ENHIS, European Environment and Health Information System.
Datum zajema podatkov za kazalec: julij, 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni. Zajeti so podatki za obdobje 2000-2005.
Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o številu izbruhov hidiričnih bolezni ter o številu zbolelih zaradi hidričnih izbruhov za posamezna leta.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: podatek pridobljen na majhnem vzorcu
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):zanesljiv
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni projekcij
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- CEHAPE, 2004. Children’s Environment and Health Action Plan for Europe. Declaration. Fourth Ministerial Conference on Environment and Health, Budapest, 23–25 June 2004 (EUR/04/5046267).
- Davison, 2005. Davison A et al. Water safety plans. Managing drinking-water quality from catchment to consumer. Geneva, World Health Organization, 2005.
- ENHIS, 2007. Outbreaks of waterborne diseases. Fact sheet No.1.1 – May 2007. Code: RPG1 WatSan E1. World Health Organization, Europe.
- IVZ, 2007. K. Bitenc, I.Gale, A. Petrovič. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2008.
- Kraigher A. et al. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu (1997-2007). Letno poročilo. Center za nalezljive bolezni. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
- WHO-UNECE, 1999. Protocol on Water and Health to the 1992 Convention on the Protection and Use of Transboundary Watercourses and International Lakes. Second Meeting of the Parties to the Protection and Use of Transboundary Watercourses and International Lakes, The Hague, Netherlands, 23–25 March 2000. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe and Geneva, United Nations Economic Commission for Europe, 1999.
- WHO, 2004. Guidelines for drinking-water quality, 3rd ed., Vol. 1. Recommendations. Geneva: World Health Organization, 2004.


TWITTER