KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji so bili v obdobju 1997-2010 prijavljeni 0 - 3 hidrični izbruhi letno. V posameznem izbruhu je bilo 34 - 256 prijav obolelih. V večini izbruhov povzročitelj ni bil znan, pri nekaterih izbruhih so pri obolelih opredelili naslednje povzročitelje: Cryptosporidium Parvum, Escherichia coli, Shigella sonnei, Lamblia intestinalis, rotavirusi, adenovirusi, astrovirusi, kalicivirusi, norovirusi, virus hepatitisa A.


Kazalec predstavlja število prejetih prijav okužb prebavil, ki se lahko prenašajo s pitno vodo. Izvor okužbe je mikrobiološko (fekalno) onesnažena pitna voda, zato je kazalec znak kakovosti pitne vode.

Varna pitna voda je nujna za zdravje ljudi. S pitno vodo se lahko prenašajo različni povzročitelji okužb: bakterije (Salmonella Typhi in druge salmonele, Campylobacter jejuni, Escherichia coli, Vibrio cholere, Yersinia enterocolitica, Shigella spp., Pseudomonas aeruginosa), virusi (adenovirusi, enterovirusi, virusi hepatitisa A in E, norovirusi, rotavirusi) in praživali (Cryptosporidium parvum, Giardia intestinalis). Zbolijo lahko tisti, ki uporabljajo onesnaženo pitno vodo za pitje, kuhanje, pripravo hrane ali za druge gospodinjske namene.

Hidrični izbruh je pojav nalezljive bolezni zaradi onesnažene pitne vode, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje na določenem omejenem območju ali pri skupini posameznikov; najmanj dve osebi imata podobne klinične znake ter epidemiološka slika kaže, da je voda verjetni izvor okužbe. Bolezen se pojavi nenadoma, prizadene ljudi, ki uporabljajo pitno vodo iz istega vodnega vira oz. oskrbovalnega območja. Prizadete so vse starostne skupine. Izbruhi niso vezani na sezono ali letni čas, čeprav na izbruh lahko vplivajo meteorološki pogoji (nalivi, taljenje snega), tudi motnje v pripravi ali distribuciji pitne vode idr.


Grafi

Slika ZD04-1: Število hidričnih izbruhov zaradi onesnažene pitne vode v Sloveniji v obdobju 1997-2010
Viri: 

Računalniški program SURVIVAL, Inštitut RS za varovanje zdravja, 1997 – 2010.

Prikaži podatke
Leto 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Celje št. 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0
Koper št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Kranj št. 0 1 0 1 1 1 0 0 0 0
Ljubljana št. 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0
Maribor št. 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0
Murska Sobota št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Nova Gorica št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Novo mesto št. 1 1 1 0 0 1 0 0 1 0
R/K št. 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0
Skupaj št. 2 3 2 2 2 3 1 1 3 0
Leto 2007 2008 2009 2010
Celje št. 0 0 0 0
Koper št. 0 1 0 0
Kranj št. 1 0 0 0
Ljubljana št. 0 0 0 1
Maribor št. 0 0 0 0
Murska Sobota št. 0 0 0 0
Nova Gorica št. 0 0 0 0
Novo mesto št. 0 0 0 0
R/K št. 0 0 0 0
Skupaj št. 1 1 0 1
Slika ZD04-2: Število obolelih v hidričnih izbruhih v Sloveniji v obdobju 1997-2010
Viri: 

Računalniški program SURVIVAL, Inštitut RS za varovanje zdravja, 1997 – 2010.

Prikaži podatke
Leto 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Celje št. 0 110 10 0 0 0 0 0 0 0
Koper št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Kranj št. 0 92 0 181 100 56 0 0 0 0
Ljubljana št. 0 0 0 21 14 0 117 0 0 0
Maribor št. 84 0 0 0 0 0 0 0 23 0
Murska Sobota št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Nova Gorica št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Novo mesto št. 5 54 30 0 0 27 0 0 142 0
R/K št. 0 0 0 0 0 86 0 80 0 0
Skupaj št. 89 256 40 202 114 169 117 80 165 0
Leto 2007 2008 2009 2010
Celje št. 0 0 0 0
Koper št. 0 170 0 0
Kranj št. 34 0 0 0
Ljubljana št. 0 0 0 52
Maribor št. 0 0 0 0
Murska Sobota št. 0 0 0 0
Nova Gorica št. 0 0 0 0
Novo mesto št. 0 0 0 0
R/K št. 0 0 0 0
Skupaj št. 34 170 0 52
Slika ZD04-3: Odstotni delež črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB), kjer povzročitelj ni dokazan na vse prijavljene ČNB in odstotni delež ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan na vse prijavljene nalezljive bolezni v Sloveniji v obdobju 2006-2010
Viri: 

Računalniški program SURVIVAL, Inštitut RS za varovanje zdravja, 2006 – 2010.
Opombe k sliki ZD4-3: MKB10: A09- črevesna infekcija, neopredeljena, A04.9-črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena, A05.9-bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena, A08.4-črevesna virusna infekcija, neopredeljena

Prikaži podatke
Leto 2006 2007 2008 2009 2010
Delež ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan na vse prijavljene ČNB % 65.2 67.3 70.7 71.1 69.8
Delež ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan na vse prijavljene nalezljive bolezni % 21.2 21.4 23.7 19.8 22.9
Slika ZD04-4: Število hidrični izbruhov v izbranih državah Evrope v obdobju 2000-2007
Viri: 

The European Environment and Health Information System (ENHIS), december 2009.

Prikaži podatke
Španija Finska Švedska Norveška Italija Češka Anglija in Wales Hrvaška Slovenija Belgija
2000 št. 21 7 14 2 3 4 2 2 2 2
2001 št. 21 6 1 2 3 1 3 2 2
2002 št. 27 4 9 1 3 3 7 1 1 2
2003 št. 10 10 3 2 3 2 1 2
2004 št. 25 5 5 3 2 1 2 1 0
2005 št. 21 6 1 8 4 5 2 1 2
2006 št. 14 4 3 4 1 0
2007 št. 10 3 3 12 1
2000-2007 št. 149 45 39 34 18 15 14 9 9 8
Slovaška Litva Grčija Madžarska Estonija
2000 št. 3 1
2001 št. 3 1
2002 št. 1
2003 št. 2 1
2004 št. 4 1
2005 št. 1 1
2006 št. 1 1
2007 št. 1 1
2000-2007 št. 8 6 5 4 0
Slika ZD04-5: Število hidrični izbruhov (epidemij) v izbranih državah Evrope v posameznih letih v obdobju 2000-2007
Viri: 

The European Environment and Health Information System (ENHIS), december 2009

Prikaži podatke
Španija Finska Švedska Norveška Italija Češka Anglija in Wales Hrvaška Slovenija Belgija
2000 št. 21 7 14 2 3 4 2 2 2 2
2001 št. 21 6 1 2 3 1 3 2 2
2002 št. 27 4 9 1 3 3 7 1 1 2
2003 št. 10 10 3 2 3 2 1 2
2004 št. 25 5 5 3 2 1 2 1 0
2005 št. 21 6 1 8 4 5 2 1 2
2006 št. 14 4 3 4 1 0
2007 št. 10 3 3 12 1
2000-2007 št. 149 45 39 34 18 15 14 9 9 8
Slovaška Litva Grčija Madžarska Estonija
2000 št. 3 1
2001 št. 3 1
2002 št. 1
2003 št. 2 1
2004 št. 4 1
2005 št. 1 1
2006 št. 1 1
2007 št. 1 1
2000-2007 št. 8 6 5 4 0
Slika ZD04-6: Število obolelih zaradi hidričnih izbruhov v izbranih državah Evrope v obdobju 2000-2007
Viri: 

The European Environment and Health Information System (ENHIS), december 2009

Prikaži podatke
Finska Španija Švedska Norveška Madžarska Grčija Italija Slovenija Anglija in Wales Češka
2000 št. 6428 1628 588 206 0 17 202 73 106
2001 št. 1105 952 200 500 68 125 114 4 0
2002 št. 340 2040 1336 215 0 674 169 59 77
2003 št. 534 432 3319 34 25 9 117 0 187
2004 št. 140 858 78 3015 203 690 13 80 9 20
2005 št. 863 835 20 535 0 702 51 165 372 115
2006 št. 114 1225 51 142 3668 0
2007 št. 10114 324 349 1203 0 34
2000-2007 št. 19638 8294 5941 5850 3964 1392 889 881 517 505
Hrvaška Slovaška Litva Estonija
2000 št. 144 70 7 0
2001 št. 73 50 0 0
2002 št. 19 13 0 0
2003 št. 0 0 26 0
2004 št. 65 0 0 0
2005 št. 9 0 6 0
2006 št. 7 0 9
2007 št. 0 125 4
2000-2007 št. 317 258 52 0

Cilji

• Zagotoviti dostopnost do varne pitne vode oziroma ustrezne priprave vode vsem prebivalcem Slovenije.
• Izboljšati mikrobiološko kakovost pitne vode v Sloveniji, zlasti zaradi fekalne onesnaženosti, predvsem na malih sistemih.
• Zagotoviti čim bolj zgodno odkrivanje, obveščanje in obravnavanje hidričnih izbruhov ter zmanjšanje števila akutnih črevesnih okužb, kjer povzročitelj ni dokazan.
• Analiza vzrokov in odpravljanje doživetih napak iz izkušenj.


Število prijavljenih hidričnih izbruhov v Sloveniji je bilo v zadnjih 14 letih (1997–2010) med 0 - 3 letno, skupaj 22; izbruha ni bilo le leta 2006 in 2009. Število prijavljenih zbolelih oseb v posameznem hidričnem izbruhu je bilo med 34 - 256, skupaj 1489. V večini izbruhov povzročitelj ni bil znan, pri nekaterih so v iztrebkih zbolelih potrdili naslednje povzročitelje: Escherichia coli, Shigella sonnei, Lamblia intestinalis, Cryptosporidium Parvum, rotavirusi, adenovirusi, astrovirusi, kalicivirusi, norovirusi, virus hepatitisa A. (IVZ, 1997-2010). Število prijavljenih hidričnih izbruhov je podcenjeno. Del izbruhov se ne zazna, ker zboleli zaradi blage klinične slike ne iščejo zdravniške pomoči, ali zaradi drugih razlogov.

V okviru rednega epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni, je bilo v letu 2010 poleg hidričnih izbruhov tudi 12.176 prijav akutnih črevesnih okužb (MKB10: A09-črevesna infekcija, neopredeljena), kjer povzročitelj ni dokazan oziroma 19,6% glede na vse prijave nalezljive bolezni. Po številu prijav so bile od leta 1997 do 2005 akutne črevesne okužbe, kjer povzročitelj ni dokazan na drugem mestu, za noricami, od leta 2006 do 2009 je njihovo število močno naraslo in se izmenjuje z noricami na prvem oziroma drugem mestu. Tudi incidenca na 100.000 prebivalcev je v tem obdobju stalno naraščala, razen z manjšimi znižanji v letih 2003, 2005 in 2009; incidenca se je v celotnem obdobju povečala za več kot dvakrat, od 270,8 v letu 1997 na 594,2 v letu 2010 (IVZ, 1997-2010). V teh primerih akutnih črevesnih okužb, kjer povzročitelj ni dokazan je možnost okužbe s pitno vodo.

V obdobju 2006 – 2010 so akutne črevesne nalezljive bolezni (MKB10: A09, A04.9-črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena, A05.9-bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena, A08.4-črevesna virusna infekcija, neopredeljena), kjer povzročitelj ni dokazan predstavljale dobri dve tretjini glede na vse prijavljene ČNB oziroma dobro petino glede na vse prijavljene nalezljive bolezni v tem obdobju.

V Sloveniji je velik delež prebivalcev, ki nimajo dostopa do varne pitne vode. Iz lastnih virov pitne vode, ki niso zajeti v monitoring pitne vode, se je v letu 2010 oskrbovalo več kot 200.000 oz. 11 % prebivalcev. Ti prebivalci praviloma ne poznajo kakovosti vode, ki jo uporabljajo kot pitno vodo. Poleg tega so zlasti mali sistemi v velikem deležu fekalno onesnaženi zaradi nezadostne ali neustrezne priprave pitne vode in pomanjkljivega nadzora (IVZ, 2004-2007) (ZZV MB, 2008-2010).

Primerjava med 14 državami Evrope (brez Slovenije) je na podlagi podatkov o izbruhih bolezni, ki jih povzroča pitna voda pokazala, da imajo vse sodelujoče države sistem rednega nadzora za hidrične izbruhe, ki ima pravno osnovo. Specifični podatki za otroke večinoma niso na voljo. V sodelujočih državah je bilo 354 izbruhov v letih 2000-2007 ter 47.617 primerov bolezni. Največ hidričnih izbruhov, v obdobju 2000-2007, je bilo v Španiji (149), na Finskem (45), Švedskem (39) in Norveškem (34), kjer je bilo tudi največje število zbolelih ljudi. Najpogostejši povzročitelji so bile bakterije (Campylobacter, Aeromonas spp. in Shigella sonnei) in sicer v 163 (44,9 %) izbruhih in v 33,3 % primerih bolezni. Virusi so bili vpleteni v 136 izbruhov (37,5 %) in 49,4 % primerov bolezni, praživali pa v 17 izbruhov (4,7 %) in 9,9 % primerov bolezni. V 10 primerih je bil vzrok kemična onesnaženost (0,2 %), v 37 primerih (7,1 %) vzrok ni bil znan. Podatki ne kažejo trendov bodisi med ali znotraj držav.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004)) in Operativnem programu oskrbe s pitno vodo
.
Izvorna baza podatkov: Podatki o hidričnih izbruhih v Sloveniji se sprotno rutinsko zbirajo že več 10 let. Od leta 1990 se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL. Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil prijav hidričnih izbruhov, vse na IVZ, za obdobje 1997-2009.
Skrbnik podatkov: Skrbnik zbirke podatkov je Inštitut Republike Slovenije za varovanje zdravja (IVZ), Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja(CNBOT).
Datum zajema podatkov: oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave. Obvezna prijava med drugim obsega bolezni (enterokolitis, griža, kolera, trebušni tifus, virusni hepatitis), ki se lahko prenašajo z mikrobiološko (fekalno) onesnaženo pitno vodo. Pravilnik določa, da mora zdravnik v roku treh do šestih ur po ugotovitvi suma na epidemijo oziroma epidemije nalezljive bolezni obvestiti območni ZZV in sodelovati pri obvladovanju epidemije. ZZV o epidemiji takoj obvesti IVZ. ZZV določa ukrepe za obvladovanje epidemije nalezljive bolezni in sodeluje pri njihovem izvajanju.
Poročila se objavijo na spletni strani IVZ, pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih zavodih za zdravstveno varstvo (ZZV).
Metodologija obdelave podatkov: IVZ, Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja (CNBOT) podatke objavlja v mesečnih in letnih poročilih.
Informacija o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: Obvezno prijavljanje, zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje.
Slabosti: Ne zazna se vseh izbruhov. Diagnostika hidričnih izbruhov sloni na indikatorjih fekalnega onesnaženja, medtem ko povzročiteljev črevesnih okužb, ki se prenašajo z vodo, v vodi težje dokažemo.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo:

Izvorna baza podatkov oz. vir: ENHIS, European Environment and Health Information System.
Skrbnik podatkov: WHO.
Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni. Vse države so uporabile rutinsko poročanje - sisteme stalnega spremljanja, ki vključujejo periodično - letno poročanja. Zajeti so podatki za obdobje 2000-2007, razen za Estonijo (2000–2005), Češko (2000–2005), Italijo (2000–2005), Grčijo (2004–2005) in Veliko Britanijo (Anglija,/Wales) (2000–2005). Geografsko so zajete: Belgija, Hrvaška, Češka Republika, Estonija, Finska, Grčija, Madžarska, Italija, Litva, Norveška, Slovaška, Španija, Švedska in Velika Britanija (Anglija, Wales).
Podatki so bili večinoma pridobljeni iz nacionalnih raziskav. V večini držav je pojav hidričnih izbruhov vključeno v splošni sistem spremljanja nalezljivih bolezni. Podatke so pripravile naslednje inštitucije: Scientific Institute of Public Health, Belgium; National Institute of Public Health, Croatia; National Institute of Public Health, Czech Republic; Health Protection Inspectorate, Estonia; Institute of Health and Welfare (previously National Public Health Institute), Finland; National School of Public Health, Greece; National Centre for Epidemiology and National Institute of Environmental Health, Hungary; Public Health Institute, Italy; State Environ-mental Health Centre, Lithuania; ISS Norwegian Institute of Public Health, Norway; Public Health Au-thority, Slovakia; Ministry of Health/National Network of Epidemiological Surveillance, Spain; Swedish Institute for Infectious Disease Control, Sweden; and Health Protection Agency, United Kingdom.
Sistemi poročanja se razlikujejo. Hrvaška, Finska, Grčija, Litva, Norveška in Švedska uporabljajo obvezen sistem poročanja za hidrične izbruhe bolezni. Druge države uporabljajo nacionalne raziskave, ki lahko vključujejo informacije, zbrane z uporabo obveznih in prostovoljnih sistemov poročanja.

Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o številu izbruhov hidiričnih bolezni ter o številu zbolelih zaradi hidričnih izbruhov v posameznih letih.
Informacije o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: Podatki so bili večinoma pridobljeni iz nacionalnih raziskav. V večini držav je pojav hidričnih izbruhov vključen v splošni sistem spremljanja nalezljivih bolezni.
Slabosti: Podatek pridobljen na majhnem vzorcu.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- CEHAPE, 2004. Children’s Environment and Health Action Plan for Europe. Declaration. Fourth Ministerial Conference on Environment and Health, Budapest, 23–25 June 2004 (EUR/04/5046267).
- Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Offi-cial Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54.
- ENHIS, 2007. Outbreaks of waterborne diseases. Fact sheet No.1.1 – December 2009. Code: RPG1 WatSan E1. World Health Organization, Europe.
- Davison, 2005. Davison A et al. Water safety plans. Managing drinking-water quality from catchment to consumer. Geneva, World Health Organization, 2005.
- Directive 2000/60/EC. Directive of the European Parliament and of the Council establishing a framework for the Commu-nity action in the field of water policy. Official Journal of the European Communities, 2000, L327:1–73.
- IVZ, 2004. Hočevar Grom A et al. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
- IVZ, 2005. Hočevar Grom A. et al. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
- IVZ, 2006. Petrovič A. et al Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
- IVZ, 2007. K. Bitenc, I.Gale, A. Petrovič. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
- IVZ, 1997-2010. Kraigher A. et al. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji (od 1997 do 2010). Letna poročila. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, (1997 do 2009).
- IVZ, 2011. Kraigher Alenka, 1950 - Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2010 (Alenka Kraigher, Maja Sočan, Irena Klavs, Tatjana Frelih, Eva Grilc, Marta Grgič Vitek). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2011.
- Operativni program oskrbe s pitno vodo (Ur. L. RS. Št.: 2005-2511-0029), z dne 24.08.2006.
- Pravilnik o pitni vodi (Ur l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09).
- WHO, 2011. Guidelines for drinking-water quality, fourth edition. World Health Organization, Geneva 2011
- WHO-UNECE, 1999. Protocol on Water and Health to the 1992 Convention on the Protection and Use of Transboundary Water-courses and International Lakes. Second Meeting of the Parties to the Protection and Use of Transboundary Watercourses and International Lakes, The Hague, Netherlands, 23–25 March 2000. Copenhagen, WHO Re-gional Office for Europe and Geneva, United Nations Economic Commission for Europe, 1999.
- ZZV MB, 2008. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008, ZZV Maribor.
- ZZV MB, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009, ZZV Maribor.
- ZZV MB, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010, ZZV Maribor.


TWITTER