KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Leta 2020 je Slovenija z upoštevanjem proizvodnje energije iz OVE v Sloveniji dosegla 24,1-odstotni delež OVE v bruto rabi končne energije, kar je 4,3 odstotne točke več kot leta 2005. Za dosego 25-odstotnega zavezujočega nacionalnega ciljnega deleža OVE po Direktivi 2009/28/ES je Slovenija manjkajočo proizvodnjo iz OVE dokupila. K znatnemu povečanju deleža OVE leta 2020 je močno pripomoglo izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2, kar je vplivalo na močno znižanje rabe končne energije. Za predvidenim razvojem še vedno bistveno zaostaja delež pri proizvodnji električne energije.


Kazalec delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije prikazuje rabo obnovljivih virov v bruto rabi končne energije. Raba obnovljivih virov zajema rabo energije sonca, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, energije okolja, vode in vetra. Za hidroenergijo in vetrno energijo se uporablja normalizirane vrednosti proizvodnje električne energije – 15 letno povprečje.

Bruto raba končne energije pomeni energetski proizvod, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, poleg tega tudi električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne in toplotne energije, ter izgube električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu.

Delež OVE v bruto rabi končne energije nakazuje napredek pri zmanjšanju vpliva rabe energije na okolje (npr. preko nižjih izpustov  TGP in onesnaževal zraka). Vendar se je treba zavedati, da tudi povečanje rabe OVE prispeva negativen vpliv na pokrajino (raba površja), habitate in ekosisteme  preko izgradnje dodatnih zmogljivosti, rabe vode, pridelave biogoriv, pridobivanja biomase ali pridobivanja surovin za proizvodnjo sončnih celic. Zamenjava fosilnih goriv z OVE vpliva na nižje izpuste TGP, vendar ti niso določeni z deležem OVE, temveč s porabo fosilnih goriv. Z okoljskega vidika torej doseganje ciljnega deleža OVE še ne pomeni, da bo dosežen tudi cilj na področju zmanjšanja izpustov TGP ali onesnaževal zraka. Raba gorljivih OVE (les, bioplin, biogoriva) lahko prispeva k višjim izpustom onesnaževal zraka kot sama poraba fosilnih goriv, zato je potrebno pri spodbujanju rabe OVE izvajati tudi ukrepe za zmanjšanje negativnega vpliva na onesnaževanje zraka.


Grafi

Slika EN24-1: Gibanje deleža OVE v bruto rabi končne energije glede na cilj za leto 2020
Viri:

Statistični urad RS. Vlada RS, 2021

Prikaži podatke
Delež OVE v bruto rabi končne energije [%] Cilj 2020 [%] Letne ciljne vrednosti iz AN-OVE [%] Delež OVE v bruto rabi končne energije brez statističnih prenosov [%]
2005 19,81 25 19,81
2006 18,42 25 18,42
2007 19,67 25 19,67
2008 18,65 25 18,65
2009 20,76 25 20,76
2010 21,08 25 17,70 21,08
2011 20,94 25 18,20 20,94
2012 21,55 25 18,70 21,55
2013 23,16 25 19,50 23,16
2014 22,46 25 20,10 22,46
2015 22,88 25 21,20 22,88
2016 21,98 25 21,80 21,98
2017 21,66 25 22,40 21,66
2018 21,38 25 23,60 21,38
2019 21,97 25 24,30 21,97
2020 25,00 25 25,30 24,10
Slika EN24-2: Gibanje bruto rabe končne energije ter rabe energije iz OVE glede na leto 2005
Viri:

Statistični urad RS. Vlada RS, 2021

Prikaži podatke
Bruto raba končne energije [ktoe] Raba energije iz OVE [ktoe] Raba energije iz OVE brez statističnega prenosa [ktoe] Bruto raba končne energije [indeks [2005 = 100]] Raba energije iz OVE [indeks [2005 = 100]] Delež OVE v bruto rabi končne energije [indeks [2005 = 100]] Delež OVE v bruto rabi končne energije brez statističnih prenosov [indeks [2005 = 100]]
2005 5321,83 1054,21 1054,21 100 100 100 100
2006 5317,05 979,21 979,21 99,91 92,89 92,97 92,97
2007 5344,91 1051,57 1051,57 100,43 99,75 99,32 99,32
2008 5702,46 1063,25 1063,25 107,15 100,86 94,13 94,13
2009 5068,04 1052,34 1052,34 95,23 99,82 104,82 104,82
2010 5285,85 1114,26 1114,26 99,32 105,70 106,42 106,42
2011 5261,59 1101,58 1101,58 98,87 104,49 105,69 105,69
2012 5141,15 1107,89 1107,89 96,60 105,09 108,79 108,79
2013 5028,02 1164,54 1164,54 94,48 110,47 116,92 116,92
2014 4828,37 1084,48 1084,48 90,73 102,87 113,39 113,39
2015 4933,50 1128,78 1128,78 92,70 107,07 115,50 115,50
2016 5115,77 1124,27 1124,27 96,13 106,65 110,94 110,94
2017 5188,94 1123,82 1123,82 97,50 106,60 109,33 109,33
2018 5188,41 1109,18 1109,18 97,49 105,21 107,92 107,92
2019 5087,32 1117,90 1117,90 95,59 106,04 110,93 110,93
2020 4640,48 1160,12 1120,14 87,20 106,25 126,20 121,86
Slika EN24-3: Sektorski in skupni delež rabe energije iz OVE v bruto rabi končne energije
Viri:

Statistični urad RS. Vlada RS, 2021

Prikaži podatke
Delež električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije [%] Delež OVE v bruto rabi toplote in hladu [%] Delež OVE v prometu [%] Ciljni delež električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije [%] Ciljni delež OVE v bruto rabi toplote in hladu [%] Ciljni delež OVE v prometu [%]
2005 28,65 26,40 0,83
2006 28,23 24,35 1,06
2007 27,70 29,31 1,47
2008 29,96 27,52 1,77
2009 33,76 28,87 2,25
2010 32,20 29,54 3,12 32,40 22,30 2,60
2011 31,04 31,78 2,48 32,30 23,30 2,80
2012 31,63 33,14 3,25 32,30 24,40 3,10
2013 33,09 35,11 3,77 33,70 25,40 3,50
2014 33,94 34,64 2,88 33,50 26,30 4
2015 32,73 36,15 2,24 35,40 27,30 4,70
2016 32,06 35,56 1,60 36 28 5,60
2017 32,43 34,64 2,57 36,10 28,70 6,60
2018 32,31 32,34 5,48 38,10 29,40 7,70
2019 32,63 32,16 7,98 38,60 30,10 9
2020 35,09 32,14 10,91 39,30 30,80 10,50

Cilji

Cilj Slovenije je doseči 25‑odstotni delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije do leta 2020 ter 10‑odstotni delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa leta 2020. Cilja sta pravno obvezujoča po Direktivi 2009/28/ES. V Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 so zastavljeni indikativni ciljni deleži OVE v bruto končni rabi toplote (30,8 %) in bruto končni rabi električne energije (39,3 %) v letu 2020.

NEPN določa cilj za leto 2030. Delež OVE v bruto rabi končne energije se mora povečati na vsaj 27 %. Sektorski cilji se sledeči: elektrika 43 %, toplota in hlajenje 41 % ter promet 21 %.


Delež OVE v bruto rabi končne energije je leta 2020 znašal 25,0 %. Če statističnih prenosov ne upoštevamo je delež znašal 24,1 %. Glede na leto prej se je delež brez statističnih prenosov povečal za 2,1 odstotne točke, glede na leto 2005 pa je bil višji za 4,3 odstotne točke.

Od leta 2010, ko je bil sprejet Akcijski načrt za obnovljive vire energije, se je do leta 2013 delež OVE brez statističnih prenosov povečal za 2,1 odstotni točki. Po tem letu je delež padal, v letih 2019 in 2020 pa se je ponovno povečal in je v letu 2020 dosegel najvišjo vrednost v opazovanem obdobju. Leta 2020 je bila popravljena statistika rabe OVE v gospodinjstvih za obdobje 2000-2009, tako da so sedaj podatki primerljivi s tistimi od leta 2009 naprej.

Pri izpolnjevanju svojih nacionalnih ciljev glede obnovljive energije državam lahko pomaga tudi za ta namen oblikovan notranji evropski energetski trg, v katerem imajo države možnost izbire med tremi mehanizmi sodelovanja. Ti mehanizmi so: statistični prenosi, skupni projekti med državami EU ali državami EU in tretjimi državami ter skupne sheme podpore. Pri statističnem prenosu se količina obnovljive energije odšteje od napredka ene države pri doseganju cilja in se prišteje drugi. Za "predano" obnovljivo energijo država prejme plačilo. To je preprosto obračunski postopek, saj nobena dejanska energija ne preide v druge roke. Dve ali več držav EU lahko sofinancira projekt obnovljive energije na področju električne energije ali ogrevanja in hlajenja ter si delijo nastalo obnovljivo energijo, da bi dosegli svoje cilje. Ti projekti lahko vključujejo fizični prenos energije iz ene države v drugo, vendar ne nujno. Dve ali več držav EU lahko sofinancira skupno shemo podpor za spodbujanje proizvodnje obnovljive energije na enem ali obeh svojih ozemljih. Ta oblika sodelovanja lahko vključuje ukrepe, kot so skupna odkupna tarifa, skupna odkupna premija ali skupni režim trgovanja s kvotami in certifikati.

Gibanje deleža OVE brez statističnih prenosov je odvisno od gibanja rabe obnovljivih virov energije – števca ter bruto rabe končne energije – imenovalca (Slika EN24-2). Bruto raba končne energije se je po zmanjševanju v letih 2010 - 2014, povečevala od 2015 – 2018, v letu 2019 in še posebej v letu 2020 pa ponovno zmanjšala na najnižjo raven v opazovanem obdobju. Raba OVE se od leta 2010 ni bistveno spremenila.

Bruto rabo končne energije sestavljajo raba končne energije v sektorjih industrija, promet, gospodinjstva in ostala raba ter lastna raba elektrarn, raba energetskega sektorja in izgube pri prenosu toplote in električne energije. Raba končne energije prispeva k bruto rabi 96 %. Za več informacij o rabi končne energije glej kazalec EN10.

Največ OVE je bilo leta 2020 porabljeno za proizvodnjo toplote in hladu (578 ktoe oz. 51,6 %) in proizvodnjo električne energije (450 ktoe oz. 40,1 %). Raba biogoriv v prometu je k skupni rabi prispevala 93 ktoe oz. 8,3 %. Raba OVE za ogrevanje in hlajenje se je glede na leto prej zmanjšala za 1,5 %, za proizvodnjo električne energije pa se je povečala za 2,8 %. Proizvodnja električne energije iz OVE se je leta 2020 povečala zlasti zaradi povečanja proizvodnje električne energije iz fotovoltaike ter normalizirane proizvodnje v HE.

K bruto rabi končne energije sta leta 2020 največ prispevali raba energije za ogrevanje in hlajenje (38,7 %) ter raba energije v prometu (33,7 %). Raba električne energije je predstavljala 27,6 %. Glede na leto prej se je delež prometa pomembno zmanjšal (za 4 % točke). Delež sektorjev v bruto rabi končne energije je pomemben, ker imajo sektorji različne deleže OVE in sektorji z več bruto rabe končne energije na povprečje bolj vplivajo. Delež OVE v prometu je mnogo nižji od skupnega deleža, delež OVE v toploti in hladu ter električni energiji pa je višji od skupnega deleža. Iz tega sledi, da zmanjševanje rabe energije za ogrevanje in hlajenje, zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije ter tudi toplejših zim, ob povečevanju rabe energije v prometu negativno vpliva na skupni delež OVE, kljub temu, da se sektorski deleži višajo. To se je lepo pokazalo leta 2014, ko se je zaradi izrazito tople zime raba energije za ogrevanje in hlajenje znižala, kar je ob nespremenjeni rabi energije v prometu prispevalo k znižanju skupnega deleža OVE. Leta 2020 se je zgodil obraten slučaj, ko je raba energije v prometu močno padla, kar je pripomoglo k povečanju skupnega deleža OVE brez statističnih prenosov.

Sektorski delež OVE v bruto rabi energije za ogrevanje in hlajenje je leta 2020 znašal 32,2 %, kar je enako kot leto prej (Slika EN24-3). Sektorski delež je višji od cilja postavljenega v AN OVE, kar je v največji meri posledica tega, da je bila raba lesa v gospodinjstvih v času priprave AN OVE močno podcenjena. Sektorski delež od leta 2015 pada, kar je v popolnem neskladju s trajektorijo iz AN OVE. Delež energije iz OVE v bruto rabi električne energije je leta 2020 znašal 35,1 %, kar je 2,5 odstotne točke več kot leto prej in dobre 4 odstotne točke manj od cilja za leto 2020. Odstopanje od trajektorije je zlasti posledica zastoja realizacije projektov v okviru podporne sheme za OVE elektriko ter počasnejše gradnje hidroelektrarn. Negativno na delež vpliva tudi rast bruto rabe električne energije. Delež OVE v prometu je znašal 10,9 %, kar je 2,9 odstotne točke več kot leto prej in 0,9 – odstotnih točk čez zastavljeni AN OVE cilj za leto 2020. Povečanje je posledica večjega primešavanja biodizla, zlasti frakcij, ki se upoštevajo s faktorjem 2, medtem ko je primešavanje bioetanola še možno povečati.

Za leto 2030 je bil na ravni EU določen cilj v višini 32 %, kar je 12 odstotnih točk več kot leta 2020. Cilje na ravni držav članic so si države določile same v Nacionalnih energetsko podnebnih načrtih. Slovenija je v Celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN) določila skupni cilj 27 %, ciljni sektorski deleži pa so: električna energija 43 %, toplota in hlajenje 41 % ter promet 21 % (ob 11-odstotnem deležu biogoriv).


Metodologija

Cilji so povzeti po:

Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32009L0028:SL:NOT),

Direktivi 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018L2001&from=sl)

Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/AN_OVE/AN_OVE_2010-2020_final.pdf) ter

Celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatke za Slovenijo zbira SURS na podlagi Zakona o državni statistiki.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: V kazalcu so uporabljeni deleži, ki so izračunani kot kvocient vrednosti za posamezno kategorijo in skupne vsote za vse kategorije. Uporabljene so tudi rasti v obdobju in sicer glede na predhodno leto ter 2000.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (povezava do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Podatki o rabi OVE in bruto rabi končne energije - SURS

ktoe

Gwh

Shares datoteka SURS  – podatki posredovani po elektronski pošti

20042020

Prvi verzija podatkov je na voljo novembra za preteklo leto, končna verzija pa januarja za predpreteklo leto (razpoložljivost končnih podatkov je odvisna od dolžine usklajevanja podatkov z EUROSTAT in IEA)

Letno

11. 1.2022

Podatki so pripravljeni skladno z mednarodno metodologija, zato so popolnoma primerljivi

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): -

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

1.     DIREKTIVA 2009/28/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES.

2.     Vlada, 2010. Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN-OVE) Slovenija.

3.     DIREKTIVA (EU) 2018/2001 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.


Related indicators