KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

V Sloveniji postaja reja avtohtonih domačih živali vedno manj privlačna, ogroženih je kar 11 od skupno 12 avtohtonih pasem in rase domačih živali, ogrožena ni le kranjska čebela. Ogroženih je tudi 11 od skupno 14 tradicionalnih pasem. Delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami se povečuje. Pritisku tujih pasem še najuspešneje kljubujejo pasme in rase, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik.

 


Kazalec prikazuje pasme in rase posameznih vrst domačih živali, gibanje števila živali in rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, pa tudi razdelitev pasem na avtohtone, tradicionalne in tujerodne. Pri govedu je stanje prikazano s številom prvih osemenitev z biki posameznih pasem, ki je dober kazalec števila plemenic in rabe plemenjakov. Glede porekla smo razdelili pasme in rase domačih živali na avtohtone, tradicionalne in tujerodne, glede ogroženosti pa na ogrožene in neogrožene.

Avtohtone so tiste pasme domačih živali, ki so nastale na območju Republike Slovenije. Avtohtona je tudi rasa kranjske čebele. Poimensko so avtohtone pasme navedene v Zakonu o živinoreji, ki določa tudi postopek njihovega priznavanja. Tradicionalne pasme so pasme domačih živali, ki so se prilagodile na podnebne in druge razmere nekega območja. V Republiki Sloveniji se štejejo za tradicionalne tiste pasme, ki so pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let, če gre za konje, osle ali govedo, oziroma trideset let za druge vrste. Tujerodne pasme so pasme domačih živali, ki so nastale drugje in se še niso prilagodile na podnebne in druge razmere v Republiki Sloveniji ali niso pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let, če gre za konje, osle ali govedo, oziroma trideset let za druge vrste. Stopnja ogroženosti pasem je bila zajeta iz registra pasem z zootehniško oceno.


Grafi

Slika KM16-1: Število pasem in ras po posameznih vrstah domačih živali v letu 2018
Viri: 

Javna služba nalog genske banke v živinoreji, 2019; Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, 2019, Stanje živalskih genskih virov v slovenskem kmetijstvu, 2003

Prikaži podatke
Število pasem in ras po posameznih vrstah domačih živali v letu 2018

Avtohtone - skupaj [število]

Avtohtone - ogrožene [število]

Tradicionalne - skupaj [število]

Tradicionalne ogrožene [število]

Tujerodne - skupaj [število]

Tujerodne ogrožene [število]

Neopredeljene - skupaj

Neopredeljene ogrožene

Skupaj [število]

Kokoši

1

1

4

4

53

NP

0

0

58

Kunci

0

0

0

0

52

2

0

0

52

Govedo

1

1

2

0

22

NP

1

1

26

Konji

3

3

2

1

6

1

1

1

12

Race

0

0

0

0

14

NP

0

0

14

Gosi

0

0

0

0

9

NP

0

0

9

Ovce

4

4

1

1

0

0

1

1

6

Prašiči

1

1

3

3

1

1

0

0

5

Koze

1

1

2

2

1

0

0

0

4

Pure

0

0

0

0

3

NP

0

0

3

Čebele

1

0

0

0

0

0

0

0

1

Psi

1

1

NP

NP

NP

NP

0

0

NP

Slika KM16-2: Avtohtone pasme domačih živali, število rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali
Viri: 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, 2019

Prikaži podatke
Avtohtone pasme domačih živali, število rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avt. in trad pasem

ŠTAJERSKA KOKOŠ [število rejcev]

DREŽNIŠKA KOZA [število rejcev]

Bovška ovca [število rejcev]

Istrska pramenka [število rejcev]

Belokranjska pramenka [število rejcev]

Jezersko-solčavska ovca [število rejcev]

OVCE SKUPAJ [število rejcev]

KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ [število rejcev]

CIKASTO GOVEDO [število rejcev]

Posavski konj [število rejcev]

Slovenski hladnokrvni konj [število rejcev]

Lipicanski konj [število rejcev]

KONJI SKUPAJ [število rejcev]

2004

9

16

23

5

17

122

167

30

189

123

589

87

799

2005

5

19

26

5

21

119

171

46

220

148

647

81

876

2006

3

19

28

5

21

115

169

47

237

151

648

80

879

2007

3

17

26

5

22

139

192

51

237

163

636

85

884

2008

2

17

25

4

18

136

183

48

226

161

616

83

860

2009

0

14

20

4

15

125

164

34

186

136

464

69

669

2010

1

13

18

5

13

124

160

32

176

121

378

55

554

2011

0

13

18

6

13

125

162

30

170

117

370

54

541

2012

0

14

18

3

13

102

136

35

178

89

287

47

423

2013

0

15

19

4

15

98

136

32

196

98

305

51

454

2014

0

15

18

3

14

102

137

34

223

97

287

51

435

2015

5

15

16

3

13

78

110

33

201

72

153

41

266

2016

7

17

16

3

17

93

129

50

259

89

189

47

325

2017

7

18

18

3

18

93

132

48

256

90

181

45

316

2018

8

20

20

3

18

94

135

47

257

45

179

91

315

2019

14

24

20

5

20

95

140

58

312

101

184

48

333

Slika KM16-3: Avtohtone pasme domačih živali, število živali za katere so rejci vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali
Viri: 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, 2019

Prikaži podatke
Število živali za katere so rejci vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila

ŠTAJERSKA KOKOŠ [število živali]

DREŽNIŠKA KOZA [število živali]

Bovška ovca [število živali]

Istrska pramenka [število živali]

Belokranjska pramenka [število živali]

Jezersko-solčavska ovca [število živali]

OVCE SKUPAJ [število živali]

KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ [število živali]

CIKASTO GOVEDO [število živali]

Posavski konj [število živali]

Slovenski hladnokrvni konj [število živali]

Lipicanski konj [število živali]

KONJI SKUPAJ [število živali]

2004

410

210

1353

661

439

3828

6281

292

434

368

1520

504

2392

2005

345

282

1531

602

587

4164

6884

487

535

441

1854

542

2837

2006

492

255

1681

802

614

4133

7230

489

650

488

2009

608

3105

2007

752

279

1506

731

668

4868

7773

592

784

536

2022

602

3160

2008

360

288

1543

752

588

4810

7693

566

829

567

2053

587

3207

2009

0

242

1480

696

447

4546

7169

430

770

525

1683

569

2777

2010

100

242

1505

667

430

4622

7224

459

780

513

1512

554

2579

2011

0

247

1475

643

443

4672

7233

404

756

530

1495

526

2551

2012

0

255

1608

542

406

3855

6411

471

905

492

1282

517

2291

2013

0

284

1622

590

421

3730

6363

399

934

536

1301

535

2372

2014

0

292

1614

585

469

3595

6263

585

1054

548

1248

536

2332

2015

418

333

1521

565

385

2956

5427

630

1086

470

777

504

1751

2016

601

372

1635

662

503

3275

6075

983

1451

617

992

539

2148

2017

581

395

1782

655

528

3408

6373

1004

1569

656

1008

519

2183

2018

711

410

1870

655

532

3385

6442

1058

1626

533

993

660

2186

2019

929

457

1864

686

553

3486

6589

1365

1993

734

1035

567

2336

Slika KM16-4: Število prvih osemenitev plemenic s posamezno pasmo bikov po letih
Viri: 

Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Rezultati kontrole prireje mleka in mesa Slovenija, 2018

Prikaži podatke
Število prvih osemenitev plemenic s posamezno pasmo bikov po letih

Lisasta [število]

Rjava [število]

Črno-bela [število]

Šarole [število]

Limuzin [število]

Belgijska belo-plava [število]

Cikasta [število]

Ostale [število]

Skupaj [število]

1967

94915

67823

4712

np

np

np

1405

505

169360

1972

108313

66690

8889

np

np

np

1581

107

185580

1975

106482

68305

11282

697

3407

np

1282

27

191482

1980

113077

63199

16646

7853

5770

np

423

np

206968

1985

126521

73505

20103

4700

2164

np

160

np

227153

1990

116642

56262

22672

3955

3481

np

42

np

203054

1991

118773

55461

23227

3502

3215

np

16

np

204194

1995

119260

45079

25468

4650

5784

123

170

np

200534

1998

121796

35676

27422

4463

11165

909

350

53

201834

1999

120353

32514

28697

3328

11080

3614

317

105

200008

2000

113827

29338

33257

2689

11564

6432

359

18

197484

2001

112161

27682

35410

2638

12727

7275

417

4

198314

2002

107764

24849

36409

2493

12703

7663

465

3

192349

2003

105512

22130

34784

2426

13374

7714

558

3

186501

2004

103030

19562

34283

2594

13551

8536

546

3

182105

2005

100651

17801

34555

2385

14001

7971

642

58

178064

2006

96601

16368

36355

2645

14042

6720

749

194

173674

2007

93295

15827

37387

2383

13894

5539

795

345

169465

2008

91713

15173

38716

2026

12251

4186

739

379

165183

2009

89740

14237

38553

2161

12101

3754

774

303

161623

2010

86919

13606

39561

2026

12515

3561

780

411

159379

2011

85048

12983

40594

2049

11976

3471

802

554

157477

2012

80896

12177

40476

2203

11541

2927

838

656

151714

2013

76311

10802

39634

1780

11577

2737

930

738

144509

2014

76633

10354

41053

1873

11737

2599

1001

929

146179

2015

76214

9952

42160

1861

12216

2724

1118

1044

147289

2016

72929

9021

40247

1759

13500

2721

1150

1474

142801

2017

66846

8112

38749

1643

12647

2406

1127

1658

133188

2018

63862

7761

38645

1446

13051

2155

1048

1936

129904

Slika KM16-5: Število prvih osemenitev plemenic z biki cikaste pasme po letih
Viri: 

Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Rezultati kontrole prireje mleka in mesa Slovenija, 2018

Prikaži podatke
Število prvih osemenitev plemenic z biki cikaste pasme po letih

Cikasta pasma [število]

1967

1405

1972

1581

1975

1282

1980

423

1985

160

1990

42

1991

16

1995

170

1998

350

1999

317

2000

359

2001

417

2002

465

2003

558

2004

546

2005

642

2006

749

2007

795

2008

739

2009

774

2010

780

2011

802

2012

838

2013

930

2014

1001

2015

1118

2016

1150

2017

1127

2018

1048


Cilji

  • ohranjanje čim večje biotske raznovrstnosti v živinoreji, ki je osnova za prirejo hrane, za ohranjanje krajinske pestrosti in za zagotavljanje dohodka na kmetijah,
  • posebno skrb moramo posvetiti lokalno prilagojenim pasmam in rasam, torej avtohtonim in tradicionalnim.

Pasme domačih živali so del naravne in kulturne dediščine. Leta 1996 je Slovenija ratificirala Konvencijo o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992), katere cilj je znatno zmanjšati stopnjo upadanja biotske raznovrstnosti na globalni, regionalni in nacionalni ravni. Posebno skrb moramo posvetiti lokalno prilagojenim pasmam, torej avtohtonim in tradicionalnim.

Zaradi velike konkurenčnosti na vse bolj odprtem trgu živinorejskih proizvodov postaja reja avtohtonih in tradicionalnih pasem goved, prašičev in perutnine vse manj privlačna. Dodaten pritisk povzroča globalizacija izbora komercialno najzanimivejših pasem. V Sloveniji se povečuje delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami. Poleg tega ima na lokalno prilagojene tradicionalne pasme velik vpliv dokup plemenskega materiala iz drugih populacij, s katerim vnašamo predvsem gene za zdaj komercialno najzanimivejše lastnosti, izgublja pa se prilagojenost teh pasem na lokalne razmere.

V Sloveniji smo leta 2018 redili eno raso in 190 različnih pasem ter linij lokalno prilagojenih tradicionalnih ter avtohtonih in tujerodnih domačih živali in sicer 12 pasem konj, 26 pasem goved, 5 pasem prašičev, 6 pasem ovc, 4 pasme koz, 58 pasem kokoši, 3 pasme pur, 14 pasem rac, 9 pasem gosi, 50 pasem ter dve liniji kuncev in raso kranjske čebele. Med njimi je bilo le 12 avtohtonih in 14 tradicionalnih ter 3 ogrožene neopredeljene (bosanski planinski konj, istrsko govedo, oplemenjena bovška ovca), ostale (161) so bile tujerodne pasme in linije. Največ tujerodnih pasem in linij je pri kokoših (53), kuncih (52) in govedu (22). Tudi med številnimi tujerodnimi pasmami so ogrožene vsaj 4 pasme, 2 liniji kuncev, 1 pasma konj in 1 pasma prašičev, pri katerih izvajamo slovensko selekcijo. Poleg prej omenjenih domačih živali smo redili tudi 1 avtohtono pasmo ter številne tujerodne pasme psov.

Stopnja ogroženosti lokalno prilagojenih pasem je velika in se povečuje. Ogroženih je 11 od skupno 14 tradicionalnih pasem. Med ogroženimi tradicionalnimi pasmami so bile 4 pasme kokoši, 3 pasme prašičev, 2 pasmi koz ter po 1 pasma konj in ovc. Stopnja ogroženosti avtohtonih pasem je še večja. Od skupno 12 avtohtonih pasem domačih živali jih je bilo leta 2018 ogroženih 11, 4 pasme ovc, 3 pasme konj ter po 1 pasma kokoši, goveda, prašičev in koz. Ogrožena je tudi edina avtohtona pasma psov. Pritisku tujih pasem in rase čebel še najuspešneje kljubujejo pasme in rasa, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik. Med avtohtonimi domačimi živalmi je neogrožena le kranjska čebela, ocena ogroženosti za jezersko-solčavsko ovco, ki je bila ob prejšnji osvežitvi kazalca še neogrožena, se je v zadnjih letih poslabšala. Za ohranjanje ogroženih avtohtonih pasem sta odločilna usmerjeno rejsko delo in podpora reji plemenskih živali. Prelomno je bilo leto 1991, ko se je ustanovila genska banka, strokovne službe pa so se začele pospešeno prizadevati za ohranitev avtohtonih pasem. Še odločilnejše so bile ustanovitve rejskih organizacij, ki povezujejo rejce in ljubitelje posameznih pasem.

Gibanje in število rejcev ter živali avtohtonih pasem domačih živali smo ocenili na podlagi vloženih zahtevkov za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Leta 2019 je bilo v Sloveniji 11 avtohtonih pasem in ena rasa domačih živali in sicer 4 pasme ovc (6.589 živali), 3 pasme konj (2.336 živali) ter po ena pasma goveda (1.993 živali), kokoši (929 živali), koz (457 živali) in prašičev (1.365 živali) ter rasa kranjske čebele. V obdobju 2008-2019 se je število avtohtonih domačih živali zvišalo pri kokoših (+158 %), prašičih (+141 %), govedu (+140 %) in kozah (+59 %), ter zmanjšalo pri konjih (-27 %) in ovcah (-14 %). Leta 2019 je največ rejcev avtohtonih domačih živali redilo cikasto pasmo goveda (312), najmanj pa istrsko pramenko ovac (5). Število rejcev avtohtonih pasem domačih živali se je v obdobju 2008-2019 zmanjšalo, največ rejcev slovenske hladnokrvne pasme konj (-70 %). Zanimanje za rejo avtohtone pasme štajerske kokoši se je v primerjavi z letom 2008 nekoliko povečalo (iz 2 na 14 rej). Majhno število rejcev posamezne pasme predstavlja enega največjih tveganj za izgubo pasme.

Slovenija je izvorno območje rase kranjske čebele. Rasa kranjske čebele ni ogrožena, prizadevamo pa si ohraniti njeno izvorno obliko. V Sloveniji je bilo po podatkih SURS v obdobju 2017-2019 več kot 10.000 čebelarjev in v letu 2016 167.000 čebeljih družin.

V govedoreji, ki je najpomembnejša živinorejska panoga, se število osemenitev z biki tradicionalnih pasem lisaste in še bolj rjave hitro zmanjšuje, število osemenitev z biki tujerodne črno-bele pasme in tujerodnih mesnih pasem pa povečuje. Od leta 1991 do leta 2018 se je število prvih osemenitev z biki rjave pasme zmanjšalo za 73 % in lisaste za 46 %.

Primer uspešnega rejskega dela je cikasta pasma govedi, pri kateri se je število prvih osemenitev plemenic od leta 1991 do 2018 povečalo za 65-krat, kljub temu pa je njihov delež še vedno manjši od 1 %.

Z intenzivnejšim strokovnim delom pri ohranjanju pasem domačih živali, z ustanovitvijo genske banke in ustanovitvijo rejskih organizacij se je stanje pri ogroženih pasmah na splošno izboljšalo oziroma se vsaj ne poslabšuje tako hitro kot prej. Na drugi strani pa se slabša stanje pri razširjenih tradicionalnih pasmah, ki niso deležne posebnega varstvenega režima. Nekatere od njih ne morejo kljubovati pritisku ekonomsko konkurenčnejših svetovnih pasem, zato se njihovo število hitro zmanjšuje.


Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Zakonu o ratifikaciji konvencije o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992)(Uradni list RS, št. 30/96), Zakonu o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02) in Pravilniku o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji(Uradni list RS, št. 90/04).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Pasme in rase domačih živali so bile razdeljene glede na poreklo (avtohtone, tradicionalne in tujerodne) in ogroženost (ogrožene in razširjene). Stopnjo ogroženosti pasem smo zajeli iz registra pasem z zootehniško oceno, kjer je stopnja ogroženosti je ocenjena z ocenami od 1-kritična, 2-ogrožena, 3-ranljiva, 4-neogrožena (po Pravilniku o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji). V oceni za potrebo tega kazalca smo pasme, ki so bile ocenjene z ocenami od 1 do 3 obravnavali kot ogrožene, pasme z oceno 4 pa kot neogrožene. Stopnjo ogroženosti smo v letu 2018 ocenili tudi pri tujerodnih pasmah, ki so pod slovenskim rejskim in selekcijskim nadzorom. Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja vodi register živali in rejcev na osnovi zahtevkov za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Zajete so vse živali, ne le plemenice in plemenjaki.

Izvorna baza podatkov
Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Kmetijski inštitut Slovenije
Skrbnik podatkov

Kmetijski inštitut Slovenije

Datum zajema podatkov
31.12.2018
Podatki za obdobje
1967-2019
Geografska pokritost
Slovenija
Dodatni opis

Kazalec smo obnovili v oktobru 2019. Izvorni podatki, ki smo jih uporabili so bili na primarnem viru obdelani na dan 31.12.2018 (Centralna podatkovna zbirka GOVEDO)

Izvorna baza podatkov
Register pasem z zootehniško oceno, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Javna služba nalog genske banke v živinoreji
Skrbnik podatkov

Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Javna služba nalog genske banke v živinoreji

Datum zajema podatkov
01.01.2019
Podatki za obdobje
2004 - 2019
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
Register živali in rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila - reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja
Skrbnik podatkov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije Republike Slovenije za kmetijske  trge in razvoj podeželja.

Datum zajema podatkov
01.10.2019
Podatki za obdobje
2004 - 2019
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Centralni podatkovni zbirki GOVEDO je registriranih več kakor 95 % goved v Sloveniji, predvsem pa so registrirane vse rodovniške živali. Podatki o številu rejcev in živali posameznih pasem, navajamo na osnovi zahtevkov za rejo avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, v katerem so zajete vse živali, ne le plemenice in plemenjaki.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
                  Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki so zanesljivi.
                  Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
                  Relevantnost: 1
                  Točnost: 1
                  Časovna primerljivost: 1
                  Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura


TWITTER