KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Bruto in neto bilančni presežek dušika sta se v slovenskem kmetijstvu v obdobju 1992–2017 zmanjšala. Analiza trenda kaže, da se je bruto bilančni presežek dušika v tem obdobju zmanjšal za 44 %, neto presežek pa za 72 %. Manjša presežka kažeta na boljše gospodarjenje z dušikom in posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. Če smo v obdobju 1992–2003 s kmetijskih zemljišč s pridelki v povprečju odnesli 52 % vnesenega dušika, smo v obdobju 2004–2017 ta delež povečali na 66 %, v posameznih letih pa tudi presegli 70 %. Na bilančni presežek dušika imajo sicer v posameznem letu pomemben vpliv vremenske razmere. V sušnih letih so bilančni presežki dušika zaradi manjših pridelkov običajno večji kot običajno. V obdobju 2006–2015 je Slovenija izkazovala malenkost večji povprečni bruto bilančni presežek dušika (54 kg N/ha) kot ga v povprečju dosegajo države članice EU (50 kg N/ha).


Bilančni presežek dušika (N) v kmetijstvu predstavlja v skladu z OECD-Eurostat metodologijo (2013) razliko med vnosom N na kmetijska zemljišča in odvzemom N s kmetijskih zemljišč s pridelkom kmetijskih rastlin. Razlikujemo bruto in neto bilančni presežek.

Bruto bilančni presežek je razlika med skupnim vnosom in odvzemom N. Skupen (bruto) vnos N predstavljajo naslednji viri: N, ki ga izločijo rejne živali, N v mineralnih gnojilih, biološka fiksacija N z metuljnicami, depozicija (nanos) atmosferskega N, N iz drugih organskih gnojil (komposti, blata čistilnih naprav...) ter N, ki pride na kmetijska zemljišča s semenom in sadilnim materialom. Odvzem N predstavljajo pospravljeni rastlinski pridelki.

Neto bilančni presežek se nanaša predvsem na N, ki je na voljo za rast kmetijskih rastlin (neto vnos). Neto vnos izračunamo tako, da od skupnega (bruto) vnosa odštejemo N ki se izgubi v zrak iz hlevov, gnojišč, na paši, pri in zaradi gnojenja z mineralnimi, živinskimi in drugimi organskimi gnojili, zaradi razpadanja žetvenih ostankov v tleh in zaradi obdelave histosolov. Gre za N, ki se v zrak izgubi z izpusti amonijaka (NH3), didušikovega oksida (N2O) in dušikovih oksidov (NOX).

Bruto in neto bilančne presežke N smo izrazili v tonah N na ravni države in v kilogramih N na hektar kmetijske zemlje v uporabi. Predstavljeni so podatki za obdobje 1992–2017. Prikazana je tudi struktura vnosa in odvzema N ter podana primerjava z državami Evropske unije (EU-28).


Grafi

Slika KM22-1: Struktura vnosa dušika na kmetijska zemljišča v Sloveniji v obdobju 1992-2017
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2019

Prikaži podatke

Skupni vnos N [t N]

Živinska gnojila [t N]

Mineralna gnojila [t N]

Atmosferska depozicija [t N]

Biološka fiksacija [t N]

Seme in sadilni material [t N]

Druga organska gnojila [t N]

Živinska gnojila [%]

Mineralna gnojila [%]

Atmosferska depozicija [%]

Biološka fiksacija [%]

Seme in sadilni material [%]

Druga organska gnojila [%]

1992

89850

40376

38938

8338

1781

339

78

44,94

43,34

9,28

1,98

0,38

0,09

1993

81663

37815

33376

8291

1764

339

78

46,31

40,87

10,15

2,16

0,42

0,10

1994

81715

37654

33944

8064

1653

322

78

46,08

41,54

9,87

2,02

0,39

0,10

1995

80852

38560

32235

7874

1778

326

78

47,69

39,87

9,74

2,20

0,40

0,10

1996

78783

37766

31296

7702

1637

311

70

47,94

39,72

9,78

2,08

0,39

0,09

1997

80801

37392

33999

7414

1638

295

62

46,28

42,08

9,18

2,03

0,37

0,08

1998

82012

37948

34801

7364

1547

299

55

46,27

42,43

8,98

1,89

0,36

0,07

1999

82261

38645

34380

7479

1433

292

33

46,98

41,79

9,09

1,74

0,35

0,04

2000

84551

41028

34159

7634

1409

309

12

48,52

40,40

9,03

1,67

0,37

0,01

2001

84233

40252

34765

7644

1242

311

20

47,79

41,27

9,07

1,47

0,37

0,02

2002

84989

42375

33412

7582

1283

294

43

49,86

39,31

8,92

1,51

0,35

0,05

2003

83346

39545

34501

7646

1339

297

18

47,45

41,39

9,17

1,61

0,36

0,02

2004

76981

37678

30264

7358

1382

294

5

48,94

39,31

9,56

1,80

0,38

0,01

2005

77135

38340

29169

7631

1701

291

3

49,71

37,82

9,89

2,21

0,38

0,00

2006

78398

38598

30383

7355

1755

307

1

49,23

38,75

9,38

2,24

0,39

0,00

2007

79225

40096

29613

7477

1734

305

1

50,61

37,38

9,44

2,19

0,38

0,00

2008

73080

38429

25039

7386

1919

306

0

52,58

34,26

10,11

2,63

0,42

0

2009

76057

38401

28202

7027

2123

302

0

50,49

37,08

9,24

2,79

0,40

0

2010

74757

37643

27486

7240

2085

286

18

50,35

36,77

9,68

2,79

0,38

0,02

2011

72668

36335

27134

6873

2056

270

0

50,00

37,34

9,46

2,83

0,37

0

2012

71686

35852

26300

7195

2053

287

0

50,01

36,69

10,04

2,86

0,40

0

2013

72248

35382

27263

7183

2142

277

0

48,97

37,74

9,94

2,96

0,38

0

2014

74473

36204

28612

7233

2128

289

7

48,61

38,42

9,71

2,86

0,39

0,01

2015

75619

37009

28319

7153

2846

291

1

48,94

37,45

9,46

3,76

0,38

0,00

2016

75683

37704

27097

7165

3398

300

18

49,82

35,80

9,47

4,49

0,40

0,02

2017

75197

37218

27084

7221

3379

295

0

49,49

36,02

9,60

4,49

0,39

0

Slika KM22-2: Struktura odvzema dušika s kmetijskih zemljišč v Sloveniji v obdobju 1992-2017
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2019

Prikaži podatke

Skupni odvzem N [t N]

Trajni travniki [t N]

Žita [t N]

Zelena krma z njiv [t N]

Korenovke in gomoljnice [t N]

Sadje [t N]

Industrijske rastline [t N]

Zelenjadnice [t N]

Stročnice [t N]

Trajni travniki [%]

Žita [%]

Zelena krma z njiv [%]

Korenovke in gomoljnice [%]

Sadje [%]

Industrijske rastline [%]

Zelenjadnice [%]

Stročnice [%]

1992

28752

17811

6028

2760

1060

535

293

243

22

61,95

20,97

9,60

3,69

1,86

1,02

0,85

0,08

1993

29376

16712

6762

3566

1204

559

278

270

25

56,89

23,02

12,14

4,10

1,90

0,95

0,92

0,09

1994

49789

32460

8417

5815

1755

621

405

254

62

65,20

16,91

11,68

3,52

1,25

0,81

0,51

0,12

1995

46921

29761

8170

6051

1835

547

213

274

70

63,43

17,41

12,90

3,91

1,17

0,45

0,58

0,15

1996

45376

28330

7762

6223

1841

632

251

284

52

62,43

17,11

13,71

4,06

1,39

0,55

0,63

0,11

1997

49428

31402

8579

6673

1683

575

194

275

47

63,53

17,36

13,50

3,40

1,16

0,39

0,56

0,10

1998

49492

30783

8919

6709

1922

641

213

261

42

62,20

18,02

13,56

3,88

1,30

0,43

0,53

0,08

1999

47511

30940

7557

5960

2007

543

185

288

29

65,12

15,91

12,54

4,22

1,14

0,39

0,61

0,06

2000

40831

25412

7968

4674

1641

716

137

259

26

62,24

19,51

11,45

4,02

1,75

0,34

0,63

0,06

2001

40152

26073

8103

3929

1101

521

186

211

27

64,94

20,18

9,79

2,74

1,30

0,46

0,53

0,07

2002

50404

32958

9754

5019

1286

715

391

234

48

65,39

19,35

9,96

2,55

1,42

0,78

0,46

0,10

2003

33416

20670

6432

4190

974

572

353

196

30

61,86

19,25

12,54

2,91

1,71

1,06

0,59

0,09

2004

50952

33252

9267

5723

1223

778

370

265

74

65,26

18,19

11,23

2,40

1,53

0,73

0,52

0,15

2005

54875

35890

9154

7039

1256

649

404

282

202

65,40

16,68

12,83

2,29

1,18

0,74

0,51

0,37

2006

44546

28877

7934

5005

1060

628

423

258

362

64,83

17,81

11,24

2,38

1,41

0,95

0,58

0,81

2007

49107

32889

8502

5440

492

662

698

213

210

66,97

17,31

11,08

1,00

1,35

1,42

0,43

0,43

2008

51121

34195

9336

5703

380

583

517

258

149

66,89

18,26

11,16

0,74

1,14

1,01

0,50

0,29

2009

50253

33822

8542

6007

401

598

528

277

77

67,30

17,00

11,95

0,80

1,19

1,05

0,55

0,15

2010

52785

35652

9161

5930

367

628

776

197

74

67,54

17,36

11,23

0,70

1,19

1,47

0,37

0,14

2011

49664

31719

9727

6096

345

640

750

250

137

63,87

19,59

12,27

0,69

1,29

1,51

0,50

0,28

2012

44216

27622

9441

5379

290

460

743

219

61

62,47

21,35

12,17

0,66

1,04

1,68

0,50

0,14

2013

39156

25371

7449

4634

235

562

643

225

37

64,79

19,02

11,83

0,60

1,44

1,64

0,57

0,09

2014

53898

34293

10457

7038

340

538

892

279

62

63,63

19,40

13,06

0,63

1,00

1,65

0,52

0,12

2015

54145

34537

10040

7578

320

656

639

305

71

63,79

18,54

14,00

0,59

1,21

1,18

0,56

0,13

2016

55437

34942

10276

8026

300

462

992

330

109

63,03

18,54

14,48

0,54

0,83

1,79

0,60

0,20

2017

43897

26502

8872

6573

278

345

931

296

100

60,37

20,21

14,97

0,63

0,79

2,12

0,67

0,23

Slika KM22-3: Bilančni presežek dušika v slovenskem kmetijstvu v obdobju 1992-2017
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2019

Prikaži podatke

Bruto bilančni presežek [t N]

Izpusti [t N]

Neto bilančni presežek [t N]

KZU [1000 ha]

Bruto bilančni presežek [kg N/ha]

Izpusti [kg N/ha]

Neto bilančni presežek [kg N/ha]

1992

61098

18821

42277

556

109,89

33,85

76,04

1993

52287

17338

34949

553

94,55

31,35

63,20

1994

31925

17258

14667

538

59,34

32,08

27,26

1995

33930

17332

16598

525

64,63

33,01

31,62

1996

33407

16790

16617

513

65,12

32,73

32,39

1997

31373

16978

14395

494

63,51

34,37

29,14

1998

32521

17147

15373

491

66,23

34,92

31,31

1999

34750

17053

17697

499

69,64

34,17

35,46

2000

43720

17788

25931

509

85,89

34,95

50,95

2001

44081

17616

26465

510

86,43

34,54

51,89

2002

34584

18475

16109

505

68,48

36,58

31,90

2003

49930

17409

32520

510

97,90

34,14

63,77

2004

26029

16211

9818

491

53,01

33,02

20,00

2005

22259

16479

5781

509

43,73

32,38

11,36

2006

33853

16572

17280

490

69,09

33,82

35,27

2007

30119

17100

13019

498

60,48

34,34

26,14

2008

21959

15962

5997

492

44,63

32,44

12,19

2009

25804

16532

9272

468

55,14

35,32

19,81

2010

21972

16012

5959

483

45,49

33,15

12,34

2011

23004

15383

7621

458

50,23

33,59

16,64

2012

27470

15261

12209

480

57,23

31,79

25,44

2013

33092

15079

18013

479

69,09

31,48

37,61

2014

20576

15402

5174

482

42,69

31,95

10,73

2015

21474

15516

5957

477

45,02

32,53

12,49

2016

20245

15746

4499

478

42,35

32,94

9,41

2017

31299

15472

15828

481

65,07

32,17

32,90

Slika KM22-4: Učinkovitost izkoriščanja dodanega dušika na kmetijskih zemljiščih (% od vnosa) v obdobju 1992-2017
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2019

Prikaži podatke

Vnos [kg N/ha]

Odvzem [kg N/ha]

Učinkovitost N [%]

1992

162

52

32,10

1993

148

53

35,81

1994

152

93

61,18

1995

154

89

57,79

1996

153

88

57,52

1997

163

100

61,35

1998

167

101

60,48

1999

165

95

57,58

2000

166

80

48,19

2001

165

79

47,88

2002

168

100

59,52

2003

164

66

40,24

2004

157

104

66,24

2005

152

108

71,05

2006

160

91

56,88

2007

159

99

62,26

2008

148

104

70,27

2009

162

107

66,05

2010

155

109

70,32

2011

159

108

67,92

2012

149

92

61,74

2013

151

82

54,30

2014

154

112

72,73

2015

159

114

71,70

2016

158

116

73,42

2017

156

91

58,33

Slika KM22-5: Bruto bilančni presežek dušika v državah članicah Evropske unije (EU-28) v obdobju 2006-2015
Bruto bilančni presežek dušika EU
Viri: 

EUROSTAT, 2019

Prikaži podatke

2006 [kg N/ha]

2007 [kg N/ha]

2008 [kg N/ha]

2009 [kg N/ha]

2010 [kg N/ha]

2011 [kg N/ha]

2012 [kg N/ha]

2013 [kg N/ha]

2014 [kg N/ha]

2015 [kg N/ha]

2006-2015 [kg N/ha]

Ciper

153

159

201

178

191

199

184

179

194

194

183,20

Nizozemska

213

198

175

172

173

172

169

169

160

189

179

Malta

232

244

215

200

169

132

141

147

147

147

177,40

Belgija

152

145

124

129

142

143

143

138

132

132

138

Luksemburg

129

123

122

120

127

138

125

127

129

129

126,90

Danska

102

105

106

87

90

88

83

87

80

80

90,80

Združeno kraljestvo

87

88

82

84

90

85

87

88

85

83

85,90

Hrvaška

108

121

115

62

81

93

86

44

48

60

81,80

Nemčija

94

79

84

65

78

89

75

79

66

82

79,10

Češka

82

86

80

56

67

79

88

76

63

98

77,50

Italija

74

68

65

60

59

63

80

70

66

66

67,10

Grčija

79

88

69

65

71

52

50

56

59

59

64,80

Slovenija

69

60

45

55

46

50

57

69

43

45

53,90

Poljska

62

52

57

48

52

53

48

55

40

48

51,50

EU (28)

56

56

51

46

49

49

50

49

47

51

50,40

Finska

56

43

51

38

57

50

48

47

48

49

48,70

Francija

46

52

52

39

40

52

40

45

45

42

45,30

Švedska

50

45

51

30

42

42

32

35

31

32

39

Portugalska

28

43

33

36

41

39

43

37

42

41

38,30

Irska

55

47

27

29

34

23

29

44

40

42

37

Slovaška

40

50

29

29

46

32

41

41

19

38

36,50

Litva

50

28

34

35

44

40

29

31

25

25

34,10

Madžarska

27

47

20

26

38

31

42

38

27

39

33,50

Španija

36

34

27

31

35

29

34

29

39

39

33,30

Avstrija

26

31

30

21

26

28

30

41

30

41

30,40

Estonija

32

22

36

25

31

32

28

23

22

22

27,30

Latvija

21

20

17

22

29

28

24

28

28

28

24,50

Bolgarija

24

36

16

20

14

12

24

16

28

28

21,80

Romunija

13

32

14

18

-1

-11

16

4

-1

9

9,30


Cilji

  • uravnotežena poraba dušika iz mineralnih in živinskih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov;
  • rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje;
  • zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje;
  • zmanjšanje negativnih vplivov na vode, tla in zrak.

Trajnostno gospodarjenje z dušikom je med najpomembnejšimi izzivi sodobnega kmetovanja. Po eni strani je nujno potrebno za pridelovanje hrane, po drugi strani pa škodljive dušikove spojine uhajajo v okolje in s tem ogrožajo zdravje ljudi in živali ter življenjski prostor rastlin. Izgub dušika iz kmetijstva ne moremo v celoti preprečiti, lahko pa jih znatno zmanjšamo.

Bruto bilančni presežek predstavlja okoljsko grožnjo, saj se le-ta lahko izpira v vode ali v različnih oblikah reaktivnega N konča v zraku. Neto bilančni presežek predstavlja predvsem grožnjo za vode. Pri tem je treba izpostaviti, da gre za potencialno grožnjo, saj pri oceni bilančnih presežkov niso upoštevani neškodljivi izpusti N v molekularni obliki (N2), niti morebitno povečevanje zalog N v tleh.

V obdobju 1992–2017 se je skupni vnos dušika (N) na kmetijska zemljišča zmanjšal od 89.850 ton N na 75.197 ton N, oziroma za 16 %. Zmanjšal se je tudi vnos N na hektar kmetijske zemlje v uporabi in sicer od 162 kg N/ha na 156 kg N/ha, oziroma za 4 %. Glavna vira vnosa N so živinska in mineralna gnojila, ki so v obravnavanem obdobju povprečno prispevala 49 in 39 % vnosa N. Ostali viri so manj pomembni: atmosferska depozicija prispeva k skupnemu vnosu N 10 %, biološka fiksacija pri metuljnicah 2 %, vnos N s semeni in sadikami pa 0,4 %. Glavni vzrok za zmanjšanje vnosa N v obdobju 1992–2017 je 30 %-no zmanjšanje porabe N iz mineralnih gnojil. Vnos N iz živinskih gnojil se je zmanjšal za 8 %. Zaradi zmanjšanih površin kmetijskih zemljišč v uporabi, se je v tem obdobju za 13 % zmanjšal tudi vnos atmosferskega N ter vnos N s semeni in sadikami. V obdobju 1992–2017 se je zaradi povečanega obsega pridelovanja metuljnic povečal le vnos N z biološko fiksacijo in sicer za 90 %.

Odvzem N s pridelki je bil v obdobju 1992–2017 zelo raznolik. Znašal je med 28.752 in 55.437 t na leto. Odvzem N na hektar kmetijske zemlje v uporabi je v omenjenem obdobju znašal med 52 in 116 kg na leto. Tako velike razlike so pogojene predvsem z različnimi vremenskimi razmerami, saj je za sušna leta zaradi manjših pridelkov značilen precej manjši odvzem N. Glavni vir odvzema N predstavlja trajno travinje (64 %), sledijo žita (19 %), zelena krma z njiv (12 %). Ostali kmetijski pridelki (korenovke, gomoljnice, sadje, zelenjadnice, stročnice ter industrijske rastline) skupaj predstavljajo 5 % odvzema N.

Bruto bilančni presežek N je v obdobju 1992–2017 znašal med 42 in 110 kg N/ha. Največje presežke (več kot 80 kg N/ha) smo zabeležili v sušnih letih 1992, 1993, 2000, 2001 in 2003, ko so se je zaradi sušnih razmer zmanjšali pridelki kmetijskih rastlin in s tem tudi odvzem N. Analiza trenda je pokazala, da se je bruto bilančni presežek N v obdobju 1992–2017 zmanjševal (1,5 kg N/ha na leto, v celotnem obdobju za 44 %). Zmanjševal se je tudi neto presežek (1,4 kg/ha na leto, v celotnem obdobju za 72 %). Manjša presežka kažeta na boljše gospodarjenje z N in posledično na zmanjšanje izpustov N spojin v okolje. Če smo v obdobju 1992–2003 s kmetijskih zemljišč s pridelki odnesli 52 % vnesenega N, smo v obdobju 2004–2017 ta odstotek povečali na 66 %, v posameznih letih pa tudi presegli 70 %. V zadnjem petletnem obdobju (2013–2017) je bil povprečen bruto bilančni presežek 53 kg N, neto bilančni presežek pa 21 kg N/ha.

V obdobju 2006–2015 je Slovenija izkazovala malenkost večji povprečni bruto bilančni presežek dušika (54 kg N/ha) kot države članice EU (50 kg N/ha). To je med drugim tudi posledica velikega deleža travinja v strukturi kmetijskih zemljišč in s tem povezano razvito živinorejo, za katero so značilne obsežne emisije dušikovih spojin v zrak.


Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11), Resoluciji »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021. Strateški okvir razvoja slovenskega kmetijstva, predelave hrane in podeželja« (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/KMETIJSTVO/ded1a797fe/Resolucija-Nasa-hrana-podezelje-in-naravni-viri-po-2021.pdf) ter Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki o vnosu, odvzemu in izpustih N so prikazani v tonah dušika (t N) ter v kilogramih N na hektar kmetijske zemlje v uporabi (kg N/ha) na posamezno leto. Podatek o bruto bilančnem presežku N je izračunan kot razlika med bruto vnosom N na kmetijska tla in odvzemom N s kmetijskimi pridelki. Neto bilančni presežek N predstavlja razliko med neto vnosom N in odvzemom N s kmetijskimi pridelki, pri čemer izračunamo neto vnos tako, da od bruto vnosa odštejemo izpuste N spojin v zrak.

Izvorna baza podatkov
Kmetijski inštitut Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije
Skrbnik podatkov

Kmetijski inštitut Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije

Datum zajema podatkov
10.09.2019
Podatki za obdobje
1992-2017
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Bilančni presežek N je izračunan na podlagi uradnih evidenc ter strokovnih ocen. Podatki so obremenjeni z določeno negotovostjo, ki izhaja iz negotovosti uradnih ocen in nezanesljivosti strokovnih ocen. V primeru strokovnih ocen smo se oprli na nekatere ugotovitve raziskav in strokovnih nalog, ali pa na ocene za primerljive članice EU. Metodologija izračuna ne predpisuje enotnih koeficientov za izračun bilančnega presežka N, zato je državam prepuščeno, da se oprejo na lastne strokovne ocene. Kljub temu menimo, da ocene relativno dovolj dobro odsevajo dejansko stanje.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):Ker so podatki o nacionalnem bilančnem presežku N izračunani za daljše časovno obdobje (1992–2017), ne izključujemo možnosti, da je primerljivost podatkov med leti lahko do določenega obsega vprašljiva, saj so se v omenjenem obdobju metodologije pridobivanja podatkov za uradne evidence spreminjale. To ugotavljamo predvsem za pridelke ter površine posameznih vrst kmetijskih rastlin.
    Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
    Relevantnost: 2
    Točnost: 2
    Časovna primerljivost: 2
    Prostorska primerljivost: 2

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Na spletni strani Eurostat so navedeni podatki o bruto bilančnem presežku N za 28 držav članic Evropske unije (EU-28). V kazalcu je prikazana primerjava s podatki za Slovenijo v obdobju 10 let (2006-2015). Podatki o bruto bilančnem presežku N so po posameznih državah EU-28 prikazani v kilogramih N na hektar kmetijske zemlje v uporabi (kg N/ha).

Izvorna baza podatkov: Podatki o bruto bilančnem presežku N za države članice Evropske unije (EU-28) za obdobje 2006-2015 so povzeti iz spletne strani Eurostat (https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=aei_pr_gnb&lang=en).

Skrbnik podatkov: Eurostat

Datum zajema podatkov za kazalec: 9. 9. 2019

Podatki za obdobje: 2006–2015

Geografska pokritost: Evropsko unijo (EU) sestavlja 28 članic EU (EU-28): Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo

Informacije o kakovosti za primerjavo držav

  • Prednosti in slabosti kazalca: Metodologija izračuna ne predpisuje enotnih koeficientov za izračun bilančnega presežka N. Primerjava med posameznimi članicami EU zaradi tega ni popolnoma zanesljiva.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
                  Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Za zanesljivost podatkov skrbijo sistemi kakovosti nacionalnih statističnih uradov držav članic Evropske unije (EU-28) in Eurostat-a. Zanesljivost podatkov je primerljiva z zanesljivostjo podatkov za Slovenijo.
                  Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
         Relevantnost: 3
         Točnost: 3
         Časovna primerljivost: 3
         Prostorska primerljivost: 3

Drugi viri in literatura

EUROPEAN COMMISSION, Eurostat. 2013. Methodology and Handbook Eurostat/OECD. Nutrient Budgets EU 27, Norway, Switzerland


TWITTER