KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Bruto in neto bilančni presežek dušika sta se v slovenskem kmetijstvu v obdobju 1992–2017 zmanjšala. Analiza trenda kaže, da se je bruto bilančni presežek dušika v tem obdobju zmanjšal za 44 %, neto presežek pa za 72 %. Manjša presežka kažeta na boljše gospodarjenje z dušikom in posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. Če smo v obdobju 1992–2003 s kmetijskih zemljišč s pridelki v povprečju odnesli 52 % vnesenega dušika, smo v obdobju 2004–2017 ta delež povečali na 66 %, v posameznih letih pa tudi presegli 70 %. Na bilančni presežek dušika imajo sicer v posameznem letu pomemben vpliv vremenske razmere. V sušnih letih so bilančni presežki dušika zaradi manjših pridelkov običajno večji kot običajno. V obdobju 2006–2015 je Slovenija izkazovala malenkost večji povprečni bruto bilančni presežek dušika (54 kg N/ha) kot ga v povprečju dosegajo države članice EU (50 kg N/ha).


Bilančni presežek dušika (N) v kmetijstvu predstavlja v skladu z OECD-Eurostat metodologijo (2013) razliko med vnosom N na kmetijska zemljišča in odvzemom N s kmetijskih zemljišč s pridelkom kmetijskih rastlin. Razlikujemo bruto in neto bilančni presežek.

Bruto bilančni presežek je razlika med skupnim vnosom in odvzemom N. Skupen (bruto) vnos N predstavljajo naslednji viri: N, ki ga izločijo rejne živali, N v mineralnih gnojilih, biološka fiksacija N z metuljnicami, depozicija (nanos) atmosferskega N, N iz drugih organskih gnojil (komposti, blata čistilnih naprav...) ter N, ki pride na kmetijska zemljišča s semenom in sadilnim materialom. Odvzem N predstavljajo pospravljeni rastlinski pridelki.

Neto bilančni presežek se nanaša predvsem na N, ki je na voljo za rast kmetijskih rastlin (neto vnos). Neto vnos izračunamo tako, da od skupnega (bruto) vnosa odštejemo N ki se izgubi v zrak iz hlevov, gnojišč, na paši, pri in zaradi gnojenja z mineralnimi, živinskimi in drugimi organskimi gnojili, zaradi razpadanja žetvenih ostankov v tleh in zaradi obdelave histosolov. Gre za N, ki se v zrak izgubi z izpusti amonijaka (NH3), didušikovega oksida (N2O) in dušikovih oksidov (NOX).

Bruto in neto bilančne presežke N smo izrazili v tonah N na ravni države in v kilogramih N na hektar kmetijske zemlje v uporabi. Predstavljeni so podatki za obdobje 1992–2017. Prikazana je tudi struktura vnosa in odvzema N ter podana primerjava z državami Evropske unije (EU-28).


Grafi

Slika KM22-1: Struktura vnosa dušika na kmetijska zemljišča v Sloveniji v obdobju 1992-2017
Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije, 2019

Prikaži podatke
Skupni vnos N [t N] Živinska gnojila [t N] Mineralna gnojila [t N] Atmosferska depozicija [t N] Biološka fiksacija [t N] Seme in sadilni material [t N] Druga organska gnojila [t N] Živinska gnojila [%] Mineralna gnojila [%] Atmosferska depozicija [%] Biološka fiksacija [%] Seme in sadilni material [%] Druga organska gnojila [%]
1992 89850 40376 38938 8338 1781 339 78 44,94 43,34 9,28 1,98 0,38 0,09
1993 81663 37815 33376 8291 1764 339 78 46,31 40,87 10,15 2,16 0,42 0,10
1994 81715 37654 33944 8064 1653 322 78 46,08 41,54 9,87 2,02 0,39 0,10
1995 80852 38560 32235 7874 1778 326 78 47,69 39,87 9,74 2,20 0,40 0,10
1996 78783 37766 31296 7702 1637 311 70 47,94 39,72 9,78 2,08 0,39 0,09
1997 80801 37392 33999 7414 1638 295 62 46,28 42,08 9,18 2,03 0,37 0,08
1998 82012 37948 34801 7364 1547 299 55 46,27 42,43 8,98 1,89 0,36 0,07
1999 82261 38645 34380 7479 1433 292 33 46,98 41,79 9,09 1,74 0,35 0,04
2000 84551 41028 34159 7634 1409 309 12 48,52 40,40 9,03 1,67 0,37 0,01
2001 84233 40252 34765 7644 1242 311 20 47,79 41,27 9,07 1,47 0,37 0,02
2002 84989 42375 33412 7582 1283 294 43 49,86 39,31 8,92 1,51 0,35 0,05
2003 83346 39545 34501 7646 1339 297 18 47,45 41,39 9,17 1,61 0,36 0,02
2004 76981 37678 30264 7358 1382 294 5 48,94 39,31 9,56 1,80 0,38 0,01
2005 77135 38340 29169 7631 1701 291 3 49,71 37,82 9,89 2,21 0,38 0,00
2006 78398 38598 30383 7355 1755 307 1 49,23 38,75 9,38 2,24 0,39 0,00
2007 79225 40096 29613 7477 1734 305 1 50,61 37,38 9,44 2,19 0,38 0,00
2008 73080 38429 25039 7386 1919 306 0 52,58 34,26 10,11 2,63 0,42 0
2009 76057 38401 28202 7027 2123 302 0 50,49 37,08 9,24 2,79 0,40 0
2010 74757 37643 27486 7240 2085 286 18 50,35 36,77 9,68 2,79 0,38 0,02
2011 72668 36335 27134 6873 2056 270 0 50,00 37,34 9,46 2,83 0,37 0
2012 71686 35852 26300 7195 2053 287 0 50,01 36,69 10,04 2,86 0,40 0
2013 72248 35382 27263 7183 2142 277 0 48,97 37,74 9,94 2,96 0,38 0
2014 74473 36204 28612 7233 2128 289 7 48,61 38,42 9,71 2,86 0,39 0,01
2015 75619 37009 28319 7153 2846 291 1 48,94 37,45 9,46 3,76 0,38 0,00
2016 75683 37704 27097 7165 3398 300 18 49,82 35,80 9,47 4,49 0,40 0,02
2017 75197 37218 27084 7221 3379 295 0 49,49 36,02 9,60 4,49 0,39 0
Slika KM22-2: Struktura odvzema dušika s kmetijskih zemljišč v Sloveniji v obdobju 1992-2017
Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije, 2019

Prikaži podatke
Skupni odvzem N [t N] Trajni travniki [t N] Žita [t N] Zelena krma z njiv [t N] Korenovke in gomoljnice [t N] Sadje [t N] Industrijske rastline [t N] Zelenjadnice [t N] Stročnice [t N] Trajni travniki [%] Žita [%] Zelena krma z njiv [%] Korenovke in gomoljnice [%] Sadje [%] Industrijske rastline [%] Zelenjadnice [%] Stročnice [%]
1992 28752 17811 6028 2760 1060 535 293 243 22 61,95 20,97 9,60 3,69 1,86 1,02 0,85 0,08
1993 29376 16712 6762 3566 1204 559 278 270 25 56,89 23,02 12,14 4,10 1,90 0,95 0,92 0,09
1994 49789 32460 8417 5815 1755 621 405 254 62 65,20 16,91 11,68 3,52 1,25 0,81 0,51 0,12
1995 46921 29761 8170 6051 1835 547 213 274 70 63,43 17,41 12,90 3,91 1,17 0,45 0,58 0,15
1996 45376 28330 7762 6223 1841 632 251 284 52 62,43 17,11 13,71 4,06 1,39 0,55 0,63 0,11
1997 49428 31402 8579 6673 1683 575 194 275 47 63,53 17,36 13,50 3,40 1,16 0,39 0,56 0,10
1998 49492 30783 8919 6709 1922 641 213 261 42 62,20 18,02 13,56 3,88 1,30 0,43 0,53 0,08
1999 47511 30940 7557 5960 2007 543 185 288 29 65,12 15,91 12,54 4,22 1,14 0,39 0,61 0,06
2000 40831 25412 7968 4674 1641 716 137 259 26 62,24 19,51 11,45 4,02 1,75 0,34 0,63 0,06
2001 40152 26073 8103 3929 1101 521 186 211 27 64,94 20,18 9,79 2,74 1,30 0,46 0,53 0,07
2002 50404 32958 9754 5019 1286 715 391 234 48 65,39 19,35 9,96 2,55 1,42 0,78 0,46 0,10
2003 33416 20670 6432 4190 974 572 353 196 30 61,86 19,25 12,54 2,91 1,71 1,06 0,59 0,09
2004 50952 33252 9267 5723 1223 778 370 265 74 65,26 18,19 11,23 2,40 1,53 0,73 0,52 0,15
2005 54875 35890 9154 7039 1256 649 404 282 202 65,40 16,68 12,83 2,29 1,18 0,74 0,51 0,37
2006 44546 28877 7934 5005 1060 628 423 258 362 64,83 17,81 11,24 2,38 1,41 0,95 0,58 0,81
2007 49107 32889 8502 5440 492 662 698 213 210 66,97 17,31 11,08 1,00 1,35 1,42 0,43 0,43
2008 51121 34195 9336 5703 380 583 517 258 149 66,89 18,26 11,16 0,74 1,14 1,01 0,50 0,29
2009 50253 33822 8542 6007 401 598 528 277 77 67,30 17,00 11,95 0,80 1,19 1,05 0,55 0,15
2010 52785 35652 9161 5930 367 628 776 197 74 67,54 17,36 11,23 0,70 1,19 1,47 0,37 0,14
2011 49664 31719 9727 6096 345 640 750 250 137 63,87 19,59 12,27 0,69 1,29 1,51 0,50 0,28
2012 44216 27622 9441 5379 290 460 743 219 61 62,47 21,35 12,17 0,66 1,04 1,68 0,50 0,14
2013 39156 25371 7449 4634 235 562 643 225 37 64,79 19,02 11,83 0,60 1,44 1,64 0,57 0,09
2014 53898 34293 10457 7038 340 538 892 279 62 63,63 19,40 13,06 0,63 1,00 1,65 0,52 0,12
2015 54145 34537 10040 7578 320 656 639 305 71 63,79 18,54 14,00 0,59 1,21 1,18 0,56 0,13
2016 55437 34942 10276 8026 300 462 992 330 109 63,03 18,54 14,48 0,54 0,83 1,79 0,60 0,20
2017 43897 26502 8872 6573 278 345 931 296 100 60,37 20,21 14,97 0,63 0,79 2,12 0,67 0,23
Slika KM22-3: Bilančni presežek dušika v slovenskem kmetijstvu v obdobju 1992-2017
Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije, 2019

Prikaži podatke
Bruto bilančni presežek [t N] Izpusti [t N] Neto bilančni presežek [t N] KZU [1000 ha] Bruto bilančni presežek [kg N/ha] Izpusti [kg N/ha] Neto bilančni presežek [kg N/ha]
1992 61098 18821 42277 556 109,89 33,85 76,04
1993 52287 17338 34949 553 94,55 31,35 63,20
1994 31925 17258 14667 538 59,34 32,08 27,26
1995 33930 17332 16598 525 64,63 33,01 31,62
1996 33407 16790 16617 513 65,12 32,73 32,39
1997 31373 16978 14395 494 63,51 34,37 29,14
1998 32521 17147 15373 491 66,23 34,92 31,31
1999 34750 17053 17697 499 69,64 34,17 35,46
2000 43720 17788 25931 509 85,89 34,95 50,95
2001 44081 17616 26465 510 86,43 34,54 51,89
2002 34584 18475 16109 505 68,48 36,58 31,90
2003 49930 17409 32520 510 97,90 34,14 63,77
2004 26029 16211 9818 491 53,01 33,02 20,00
2005 22259 16479 5781 509 43,73 32,38 11,36
2006 33853 16572 17280 490 69,09 33,82 35,27
2007 30119 17100 13019 498 60,48 34,34 26,14
2008 21959 15962 5997 492 44,63 32,44 12,19
2009 25804 16532 9272 468 55,14 35,32 19,81
2010 21972 16012 5959 483 45,49 33,15 12,34
2011 23004 15383 7621 458 50,23 33,59 16,64
2012 27470 15261 12209 480 57,23 31,79 25,44
2013 33092 15079 18013 479 69,09 31,48 37,61
2014 20576 15402 5174 482 42,69 31,95 10,73
2015 21474 15516 5957 477 45,02 32,53 12,49
2016 20245 15746 4499 478 42,35 32,94 9,41
2017 31299 15472 15828 481 65,07 32,17 32,90
Slika KM22-4: Učinkovitost izkoriščanja dodanega dušika na kmetijskih zemljiščih (% od vnosa) v obdobju 1992-2017
Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije, 2019

Prikaži podatke
Vnos [kg N/ha] Odvzem [kg N/ha] Učinkovitost N [%]
1992 162 52 32,10
1993 148 53 35,81
1994 152 93 61,18
1995 154 89 57,79
1996 153 88 57,52
1997 163 100 61,35
1998 167 101 60,48
1999 165 95 57,58
2000 166 80 48,19
2001 165 79 47,88
2002 168 100 59,52
2003 164 66 40,24
2004 157 104 66,24
2005 152 108 71,05
2006 160 91 56,88
2007 159 99 62,26
2008 148 104 70,27
2009 162 107 66,05
2010 155 109 70,32
2011 159 108 67,92
2012 149 92 61,74
2013 151 82 54,30
2014 154 112 72,73
2015 159 114 71,70
2016 158 116 73,42
2017 156 91 58,33
Slika KM22-5: Bruto bilančni presežek dušika v državah članicah Evropske unije (EU-28) v obdobju 2006-2015
Viri:

EUROSTAT, 2019

Prikaži podatke
2006 [kg N/ha] 2007 [kg N/ha] 2008 [kg N/ha] 2009 [kg N/ha] 2010 [kg N/ha] 2011 [kg N/ha] 2012 [kg N/ha] 2013 [kg N/ha] 2014 [kg N/ha] 2015 [kg N/ha] 2006-2015 [kg N/ha]
Ciper 153 159 201 178 191 199 184 179 194 194 183,20
Nizozemska 213 198 175 172 173 172 169 169 160 189 179
Malta 232 244 215 200 169 132 141 147 147 147 177,40
Belgija 152 145 124 129 142 143 143 138 132 132 138
Luksemburg 129 123 122 120 127 138 125 127 129 129 126,90
Danska 102 105 106 87 90 88 83 87 80 80 90,80
Združeno kraljestvo 87 88 82 84 90 85 87 88 85 83 85,90
Hrvaška 108 121 115 62 81 93 86 44 48 60 81,80
Nemčija 94 79 84 65 78 89 75 79 66 82 79,10
Češka 82 86 80 56 67 79 88 76 63 98 77,50
Italija 74 68 65 60 59 63 80 70 66 66 67,10
Grčija 79 88 69 65 71 52 50 56 59 59 64,80
Slovenija 69 60 45 55 46 50 57 69 43 45 53,90
Poljska 62 52 57 48 52 53 48 55 40 48 51,50
EU (28) 56 56 51 46 49 49 50 49 47 51 50,40
Finska 56 43 51 38 57 50 48 47 48 49 48,70
Francija 46 52 52 39 40 52 40 45 45 42 45,30
Švedska 50 45 51 30 42 42 32 35 31 32 39
Portugalska 28 43 33 36 41 39 43 37 42 41 38,30
Irska 55 47 27 29 34 23 29 44 40 42 37
Slovaška 40 50 29 29 46 32 41 41 19 38 36,50
Litva 50 28 34 35 44 40 29 31 25 25 34,10
Madžarska 27 47 20 26 38 31 42 38 27 39 33,50
Španija 36 34 27 31 35 29 34 29 39 39 33,30
Avstrija 26 31 30 21 26 28 30 41 30 41 30,40
Estonija 32 22 36 25 31 32 28 23 22 22 27,30
Latvija 21 20 17 22 29 28 24 28 28 28 24,50
Bolgarija 24 36 16 20 14 12 24 16 28 28 21,80
Romunija 13 32 14 18 -1 -11 16 4 -1 9 9,30

Cilji

  • uravnotežena poraba dušika iz mineralnih in živinskih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov;
  • rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje;
  • zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje;
  • zmanjšanje negativnih vplivov na vode, tla in zrak.

Trajnostno gospodarjenje z dušikom je med najpomembnejšimi izzivi sodobnega kmetovanja. Po eni strani je nujno potrebno za pridelovanje hrane, po drugi strani pa škodljive dušikove spojine uhajajo v okolje in s tem ogrožajo zdravje ljudi in živali ter življenjski prostor rastlin. Izgub dušika iz kmetijstva ne moremo v celoti preprečiti, lahko pa jih znatno zmanjšamo.

Bruto bilančni presežek predstavlja okoljsko grožnjo, saj se le-ta lahko izpira v vode ali v različnih oblikah reaktivnega N konča v zraku. Neto bilančni presežek predstavlja predvsem grožnjo za vode. Pri tem je treba izpostaviti, da gre za potencialno grožnjo, saj pri oceni bilančnih presežkov niso upoštevani neškodljivi izpusti N v molekularni obliki (N2), niti morebitno povečevanje zalog N v tleh.

V obdobju 1992–2017 se je skupni vnos dušika (N) na kmetijska zemljišča zmanjšal od 89.850 ton N na 75.197 ton N, oziroma za 16 %. Zmanjšal se je tudi vnos N na hektar kmetijske zemlje v uporabi in sicer od 162 kg N/ha na 156 kg N/ha, oziroma za 4 %. Glavna vira vnosa N so živinska in mineralna gnojila, ki so v obravnavanem obdobju povprečno prispevala 49 in 39 % vnosa N. Ostali viri so manj pomembni: atmosferska depozicija prispeva k skupnemu vnosu N 10 %, biološka fiksacija pri metuljnicah 2 %, vnos N s semeni in sadikami pa 0,4 %. Glavni vzrok za zmanjšanje vnosa N v obdobju 1992–2017 je 30 %-no zmanjšanje porabe N iz mineralnih gnojil. Vnos N iz živinskih gnojil se je zmanjšal za 8 %. Zaradi zmanjšanih površin kmetijskih zemljišč v uporabi, se je v tem obdobju za 13 % zmanjšal tudi vnos atmosferskega N ter vnos N s semeni in sadikami. V obdobju 1992–2017 se je zaradi povečanega obsega pridelovanja metuljnic povečal le vnos N z biološko fiksacijo in sicer za 90 %.

Odvzem N s pridelki je bil v obdobju 1992–2017 zelo raznolik. Znašal je med 28.752 in 55.437 t na leto. Odvzem N na hektar kmetijske zemlje v uporabi je v omenjenem obdobju znašal med 52 in 116 kg na leto. Tako velike razlike so pogojene predvsem z različnimi vremenskimi razmerami, saj je za sušna leta zaradi manjših pridelkov značilen precej manjši odvzem N. Glavni vir odvzema N predstavlja trajno travinje (64 %), sledijo žita (19 %), zelena krma z njiv (12 %). Ostali kmetijski pridelki (korenovke, gomoljnice, sadje, zelenjadnice, stročnice ter industrijske rastline) skupaj predstavljajo 5 % odvzema N.

Bruto bilančni presežek N je v obdobju 1992–2017 znašal med 42 in 110 kg N/ha. Največje presežke (več kot 80 kg N/ha) smo zabeležili v sušnih letih 1992, 1993, 2000, 2001 in 2003, ko so se je zaradi sušnih razmer zmanjšali pridelki kmetijskih rastlin in s tem tudi odvzem N. Analiza trenda je pokazala, da se je bruto bilančni presežek N v obdobju 1992–2017 zmanjševal (1,5 kg N/ha na leto, v celotnem obdobju za 44 %). Zmanjševal se je tudi neto presežek (1,4 kg/ha na leto, v celotnem obdobju za 72 %). Manjša presežka kažeta na boljše gospodarjenje z N in posledično na zmanjšanje izpustov N spojin v okolje. Če smo v obdobju 1992–2003 s kmetijskih zemljišč s pridelki odnesli 52 % vnesenega N, smo v obdobju 2004–2017 ta odstotek povečali na 66 %, v posameznih letih pa tudi presegli 70 %. V zadnjem petletnem obdobju (2013–2017) je bil povprečen bruto bilančni presežek 53 kg N, neto bilančni presežek pa 21 kg N/ha.

V obdobju 2006–2015 je Slovenija izkazovala malenkost večji povprečni bruto bilančni presežek dušika (54 kg N/ha) kot države članice EU (50 kg N/ha). To je med drugim tudi posledica velikega deleža travinja v strukturi kmetijskih zemljišč in s tem povezano razvito živinorejo, za katero so značilne obsežne emisije dušikovih spojin v zrak.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11), Resoluciji »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021. Strateški okvir razvoja slovenskega kmetijstva, predelave hrane in podeželja« (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/KMETIJSTVO/ded1a797fe/Resolucija-Nasa-hrana-podezelje-in-naravni-viri-po-2021.pdf) ter Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki o vnosu, odvzemu in izpustih N so prikazani v tonah dušika (t N) ter v kilogramih N na hektar kmetijske zemlje v uporabi (kg N/ha) na posamezno leto. Podatek o bruto bilančnem presežku N je izračunan kot razlika med bruto vnosom N na kmetijska tla in odvzemom N s kmetijskimi pridelki. Neto bilančni presežek N predstavlja razliko med neto vnosom N in odvzemom N s kmetijskimi pridelki, pri čemer izračunamo neto vnos tako, da od bruto vnosa odštejemo izpuste N spojin v zrak.

Izvorna baza podatkov
Kmetijski inštitut Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije
Skrbnik podatkov

Kmetijski inštitut Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1992-2017
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Bilančni presežek N je izračunan na podlagi uradnih evidenc ter strokovnih ocen. Podatki so obremenjeni z določeno negotovostjo, ki izhaja iz negotovosti uradnih ocen in nezanesljivosti strokovnih ocen. V primeru strokovnih ocen smo se oprli na nekatere ugotovitve raziskav in strokovnih nalog, ali pa na ocene za primerljive članice EU. Metodologija izračuna ne predpisuje enotnih koeficientov za izračun bilančnega presežka N, zato je državam prepuščeno, da se oprejo na lastne strokovne ocene. Kljub temu menimo, da ocene relativno dovolj dobro odsevajo dejansko stanje.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):Ker so podatki o nacionalnem bilančnem presežku N izračunani za daljše časovno obdobje (1992–2017), ne izključujemo možnosti, da je primerljivost podatkov med leti lahko do določenega obsega vprašljiva, saj so se v omenjenem obdobju metodologije pridobivanja podatkov za uradne evidence spreminjale. To ugotavljamo predvsem za pridelke ter površine posameznih vrst kmetijskih rastlin.
    Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
    Relevantnost: 2
    Točnost: 2
    Časovna primerljivost: 2
    Prostorska primerljivost: 2

Data processing methodology for country comparison

Na spletni strani Eurostat so navedeni podatki o bruto bilančnem presežku N za 28 držav članic Evropske unije (EU-28). V kazalcu je prikazana primerjava s podatki za Slovenijo v obdobju 10 let (2006-2015). Podatki o bruto bilančnem presežku N so po posameznih državah EU-28 prikazani v kilogramih N na hektar kmetijske zemlje v uporabi (kg N/ha).

Izvorna baza podatkov: Podatki o bruto bilančnem presežku N za države članice Evropske unije (EU-28) za obdobje 2006-2015 so povzeti iz spletne strani Eurostat (https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=aei_pr_gnb&lang=en).

Skrbnik podatkov: Eurostat

Datum zajema podatkov za kazalec: 9. 9. 2019

Podatki za obdobje: 2006–2015

Geografska pokritost: Evropsko unijo (EU) sestavlja 28 članic EU (EU-28): Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo

Information about the quality for country comperison

  • Prednosti in slabosti kazalca: Metodologija izračuna ne predpisuje enotnih koeficientov za izračun bilančnega presežka N. Primerjava med posameznimi članicami EU zaradi tega ni popolnoma zanesljiva.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
                  Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Za zanesljivost podatkov skrbijo sistemi kakovosti nacionalnih statističnih uradov držav članic Evropske unije (EU-28) in Eurostat-a. Zanesljivost podatkov je primerljiva z zanesljivostjo podatkov za Slovenijo.
                  Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
         Relevantnost: 3
         Točnost: 3
         Časovna primerljivost: 3
         Prostorska primerljivost: 3

Drugi viri in literatura

EUROPEAN COMMISSION, Eurostat. 2013. Methodology and Handbook Eurostat/OECD. Nutrient Budgets EU 27, Norway, Switzerland