KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Bilančni presežek dušika na nacionalni ravni v obdobju 1992-2012 kaže trend zmanjševanja. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je v posameznih letih znašal tudi več kot 100 kg N/ha, po letu 2006 pa je manjši od 70 kg N/ha. Razlike v bilanci dušika po vodnih telesih podzemnih voda so bile v letu 2009 relativno velike. Na SV delu Slovenije je bil bilančni presežek tudi več kot 100 kg N/ha, v osrednji Sloveniji večinoma pod 50 kg N/ha, na Z ter SZ delu Slovenije pa je bilanca N komaj pozitivna, na nekaterih vodnih telesih podzemnih voda tudi negativna.


Bilanca dušika (N) v kmetijstvu je po metodologiji OECD-EUROSTAT (2007) opredeljena kot razlika med vnosom ter odvzemom dušika s kmetijskih zemljišč. Vire vnosa dušika na kmetijska zemljišča predstavljajo mineralna, živinska ter druge vrste organskih gnojil, biološko vezan dušik iz zraka, depozicija atmosferskega dušika ter dušik iz semena in sadilnega materiala. Odvzem dušika predstavljajo s kmetijskih zemljišč pospravljeni kmetijski pridelki. Presežki vnosa dušika nad odvzemom predstavljajo okoljsko grožnjo, saj se le-ti lahko izpirajo v vode ali pa v različnih oblikah reaktivnega dušika končajo v zraku.

Kazalec predstavlja bilanco dušika na nacionalni ravni za obdobje 1992-2012 ter po vodnih telesih podzemnih voda (VTPodV) za leto 2009. Prikazani so podatki o vnosu in odvzemu dušika s kmetijskih zemljišč, prikazana je tudi struktura vnosa in odvzema dušika glede na posamezne vire ter podana primerjava z državami EU-15 za leto 2000.


Grafi

Slika KM22-1: Vnosa dušika na kmetijska zemljišča v Sloveniji
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2014

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
živinska gnojila t N 40195 37637 37502 38405 37646 37286 37900 38655 41091 40318
mineralna gnojila t N 38938 33376 33944 32235 31296 33999 34801 34380 34159 34765
depozicija t N 8338 8291 8064 7874 7702 7414 7364 7479 7634 7644
biološka fiksacija t N 2087 2060 1890 2187 1929 1914 1807 1730 1471 1723
seme in sadike t N 325 326 308 312 297 282 286 279 298 301
vnos dušika - skupaj t N 89961 81768 81786 81091 78940 80957 82213 82556 84665 84771
živinska gnojila % 44.7 46 45.9 47.4 47.7 46.1 46.1 46.8 48.5 47.6
mineralna gnojila % 43.3 40.8 41.5 39.8 39.6 42 42.3 41.6 40.3 41
depozicija % 9.3 10.1 9.9 9.7 9.8 9.2 9 9.1 9 9
biološka fiksacija % 2.3 2.5 2.3 2.7 2.4 2.4 2.2 2.1 1.7 2
seme in sadike % 0.4 0.4 0.4 0.4 0.4 0.3 0.3 0.3 0.4 0.4
vnos dušika - skupaj % 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
živinska gnojila t N 42505 39672 37857 38556 38814 40323 38673 38667 37919 36559
mineralna gnojila t N 33412 34501 30264 29169 30383 29613 25039 28202 27486 27134
depozicija t N 7582 7646 7358 7631 7355 7477 7386 7027 7242 6873
biološka fiksacija t N 1778 1833 2096 2341 2550 2523 2863 3164 3050 3013
seme in sadike t N 283 285 282 277 295 293 295 290 274 258
vnos dušika - skupaj t N 85603 83955 77862 77977 79398 80230 74256 77350 75989 73837
živinska gnojila % 49.7 47.3 48.6 49.4 48.9 50.3 52.1 50 49.9 49.5
mineralna gnojila % 39 41.1 38.9 37.4 38.3 36.9 33.7 36.5 36.2 36.7
depozicija % 8.9 9.1 9.5 9.8 9.3 9.3 9.9 9.1 9.5 9.3
biološka fiksacija % 2.1 2.2 2.7 3 3.2 3.1 3.9 4.1 4 4.1
seme in sadike % 0.3 0.3 0.4 0.4 0.4 0.4 0.4 0.4 0.4 0.3
vnos dušika - skupaj % 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
2012
živinska gnojila t N 36036
mineralna gnojila t N 26300
depozicija t N 7195
biološka fiksacija t N 2904
seme in sadike t N 275
vnos dušika - skupaj t N 72710
živinska gnojila % 49.6
mineralna gnojila % 36.2
depozicija % 9.9
biološka fiksacija % 4
seme in sadike % 0.4
vnos dušika - skupaj % 100
Slika KM22-2: Odvzem dušika s kmetijskih zemljišč v Sloveniji
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2014

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
žita t N 6028 6762 8417 8170 7762 8579 8919 7557 7968 8103
zelenjava, sadje t N 778 829 875 821 916 850 902 831 973 731
stročnice, korenovke in gomoljnice, industrijske rastline in drugo t N 1596 1752 2414 2322 2376 2152 2396 2480 2035 1497
zelena krma z njiv t N 2760 3566 5815 6051 6223 6673 6709 5960 4674 3929
travinje na njihah, trajni travniki in pašniki t N 17811 16712 32460 29761 28330 31402 30783 30940 25412 26073
odvzem dušika - skupaj t N 28973 29621 49981 47125 45607 49656 49709 47768 41062 40333
žita % 20.8 22.8 16.8 17.3 17 17.3 17.9 15.8 19.4 20.1
zelenjava, sadje % 2.7 2.8 1.8 1.7 2 1.7 1.8 1.7 2.4 1.8
stročnice, korenovke in gomoljnice, industrijske rastline in drugo % 5.5 5.9 4.8 4.9 5.2 4.3 4.8 5.2 5 3.7
zelena krma z njiv % 9.5 12 11.6 12.8 13.6 13.4 13.5 12.5 11.4 9.7
travinje na njihah, trajni travniki in pašniki % 61.5 56.4 64.9 63.2 62.1 63.2 61.9 64.8 61.9 64.6
odvzem dušika - skupaj % 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
žita t N 9754 6432 9267 9154 7934 8502 9336 8542 9161 9727
zelenjava, sadje t N 949 767 1043 931 886 875 840 874 825 883
stročnice, korenovke in gomoljnice, industrijske rastline in drugo t N 1911 1523 1858 1942 1741 1403 1155 1206 1340 1339
zelena krma z njiv t N 5019 4190 5723 7039 5005 5440 5703 6007 5930 6096
travinje na njihah, trajni travniki in pašniki t N 32958 20670 33252 35890 28877 32889 34195 33822 35652 31719
odvzem dušika - skupaj t N 50591 33582 51143 54956 44443 49109 51229 50451 52908 49764
žita % 19.3 19.2 18.1 16.7 17.9 17.3 18.2 16.9 17.3 19.5
zelenjava, sadje % 1.9 2.3 2 1.7 2 1.8 1.6 1.7 1.6 1.8
stročnice, korenovke in gomoljnice, industrijske rastline in drugo % 3.8 4.5 3.6 3.5 3.9 2.9 2.3 2.4 2.5 2.7
zelena krma z njiv % 9.9 12.5 11.2 12.8 11.3 11.1 11.1 11.9 11.2 12.2
travinje na njihah, trajni travniki in pašniki % 65.1 61.6 65 65.3 65 67 66.7 67 67.4 63.7
odvzem dušika - skupaj % 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
2012
žita t N 9441
zelenjava, sadje t N 673
stročnice, korenovke in gomoljnice, industrijske rastline in drugo t N 1247
zelena krma z njiv t N 5379
travinje na njihah, trajni travniki in pašniki t N 27622
odvzem dušika - skupaj t N 44362
žita % 21.3
zelenjava, sadje % 1.5
stročnice, korenovke in gomoljnice, industrijske rastline in drugo % 2.8
zelena krma z njiv % 12.1
travinje na njihah, trajni travniki in pašniki % 62.3
odvzem dušika - skupaj % 100
Slika KM22-3: Bilanca dušika v Sloveniji
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2014

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
VNOS N kg N/ha 162 148 152 154 154 164 167 166 166 166
ODVZEM N kg N/ha 52 53 93 89 88 100 101 95 80 79
BRUTO ZALOGA DUŠIKA kg N/ha 110 95 60 65 65 64 67 70 86 88
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
VNOS N kg N/ha 169 165 159 153 162 161 151 165 157 161
ODVZEM N kg N/ha 100 66 104 108 91 99 104 107 109 108
BRUTO ZALOGA DUŠIKA kg N/ha 70 99 55 45 71 62 47 58 48 53
2012
VNOS N kg N/ha 152
ODVZEM N kg N/ha 92
BRUTO ZALOGA DUŠIKA kg N/ha 59
Slika KM22-4: Bilanca dušika v starih državah članicah evropske unije (EU-15) ter v Sloveniji v letu 2000
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2011; OECD, 2010.

Prikaži podatke
Francija Italija Švedska Španija Portugalska Avstrija Irska Združeno kraljestvo Finska EU-15
2000 kg N/ha 25 37 38 39 42 43 44 45 51 55
Grčija Danska Slovenija Nemčija Luksemburg Belgija Nizozemska
2000 kg N/ha 69 77 90.1 105 117 174.3 226
Slika KM22-5: Bilanca dušika po vodnih telesih podzemnih voda v letu 2009
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2011

Prikaži podatke
4017 Vzhodne Slovenske gorice 3012 Dravska kotlina 1001 Savska kotlina in Ljubljansko Barje 1002 Savinjska kotlina 4016 Murska kotlina 3015 Zahodne Slovenske gorice 4018 Goričko 3014 Haloze in Dravinjske gorice 1009 Spodnji del Savinje do Sotle 3013 Vzhodne Alpe
Vnos N t N 3352 5220 7997 1376 6382 6372 3179 3407 6865 4443
Vnos N kg N/ha 242 247 248 225 188 186 167 180 181 177
Odvzem N t N 1272 2051 3966 661 2827 3400 1712 2100 4383 2900
Odvzem N kg N/ha 92 97 123 108 83 99 90 111 116 115
Bilanca N t N 2080 3168 4031 715 3555 2972 1467 1306 2482 1543
Bilanca N kg N/ha 150 150 125 117 105 87 77 69 66 61
1003 Krška kotlina 1008 Posavsko hribovje do osrednje Sotle 1006 Kamniško-Savinjske Alpe 1011 Dolenjski kras 1007 Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje 6021 Goriška 1004 Julijske Alpe v porečju Save 6020 Julijske Alpe v porečju Soče 5019 Obala in Kras z Brkini 1010 Kraška Ljubljanica
Vnos N t N 769 7138 2481 9327 2693 2404 639 728 1963 2184
Vnos N kg N/ha 150 156 154 151 150 107 114 111 97 103
Odvzem N t N 485 5118 1849 7064 2098 2167 645 751 2061 2472
Odvzem N kg N/ha 95 112 115 114 117 97 115 115 102 116
Bilanca N t N 284 2020 633 2263 595 237 -6 -22 -99 -287
Bilanca N kg N/ha 55 44 39 37 33 11 -1 -3 -5 -13
1005 Karavanke
Vnos N t N 292
Vnos N kg N/ha 87
Odvzem N t N 384
Odvzem N kg N/ha 115
Bilanca N t N -92
Bilanca N kg N/ha -27

Cilji

- uravnotežena poraba dušika iz mineralnih in živinskih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov,
- rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje,
- zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje.


Bilančni presežek (bruto zaloga) dušika v kmetijstvu v obdobju zadnjih dvajsetih let v Sloveniji kaže trend zmanjševanja. V letu 2012 je znašal 59
kilogramov dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg N/ha).

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu je opredeljen kot razlika med vnosom in odvzemom dušika s kmetijskih površin. Vire vnosa dušika na kmetijska
zemljišča predstavljajo mineralna in živinska gnojila ter druge vrste organskih gnojil, biološko vezan dušik iz zraka, depozicija atmosferskega dušika ter
dušik iz semena in sadilnega materiala. Odvzem dušika predstavljajo s kmetijskih zemljišč pospravljeni kmetijski pridelki. Presežki vnosa dušika nad
odvzemom predstavljajo okoljsko grožnjo, saj se le-ti lahko izpirajo v vode ali pa v različnih oblikah reaktivnega dušika končajo v zraku.

Skupni vnos dušika na kmetijska zemljišča v uporabi se je zmanjšal skoraj za petino, z 89.961 ton v letu 1992 na 72.710 ton dušika v letu 2012, kar je
najmanj v obravnavanem obdobju. Zmanjšal se je tudi povprečni vnos dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, in sicer s 162 kg N/ha na 152 kg N/ha.
Glavni vir vnosa dušika na kmetijska zemljišča v uporabi v Sloveniji predstavlja dušik iz živinskih (povprečno 50 %) in mineralnih (povprečno 36 %) gnojil.

Zmanjšana poraba mineralnih gnojil je pomenila največji prispevek k zmanjšanim vnosom dušika v Sloveniji. Odvzem dušika s pridelki je nihal, saj je znašal
med 28.973 ton in 54.956 ton oziroma povprečno med 52 kg in 109 kg dušika na hektar letno. Tako velike razlike so pogojene predvsem z različnimi
vremenskimi razmerami, saj se v sušnih letih zaradi manjših pridelkov zmanjša odvzem dušika. Glavni vir odvzema dušika - slabi dve tretjini – predstavlja
travinje, poljščine in zelena krma z njiv prispevajo dobro tretjino, medtem ko je prispevek trajnih nasadov ter pridelkov zelenjave majhen.

Prostorska raznolikost Slovenije se izkazuje tudi pri bilanci dušika. Analiza po območjih vodnih teles podzemne vode, ki so zaradi nevarnosti onesnaženja z
nitrati iz kmetijstva najbolj občutljive na prevelike presežke, je na severovzhodu Slovenije izkazala več kot 100 kg N/ha, v osrednji Sloveniji večinoma
pod 50 kg N/ha, na zahodu in severozahodu pa je bilanca duška komaj pozitivna, na nekaterih vodnih telesih podzemnih voda tudi negativna.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.L.RS, št. 113/09).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Kmetijski inštitut Slovenije; SI-STAT, Statistični urad Republike Slovenije
Skrbnik podatkov: Kmetijski inštitut Slovenije, Statistični urad Republike SLovenije
Datum zajema podatkov za kazalec: januar 2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o nacionalni bilanci dušika so izračunani na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije o porabi mineralnih gnojil, o površini kmetijske zemlje v uporabi, o pridelkih in površinah posameznih vrst kmetijskih rastlin, o številu domačih živali in prireji mleka (www.stat.si) in na podlagi strokovnih ocen in literaturnih vrednosti za vsebnost dušika v pridelkih, količini dušika v živinskih gnojilih za posamezne vrste domačih živali itd. Izračun bilance N po VTPodV temelji na nekaterih obstoječih podatkih na regionalni ravni ter na predpostavkah, ki smo jih morali oceniti na ekspertni ravni zaradi pomanjkanja dejanskih podatkov na ravni VTPodV (primer: pridelki in dejanske površine kmetijskih zemljišč v uporabi, dejanska poraba N iz mineralnih gnojil po posameznih kulturah ter evidence za nekatere vrste živali). Zaradi tega ne izključujemo možnosti, da je dejansko stanje bilance N po VTPodV različno od predstavljenega. Grobo ocenjeno ta napaka ne bi smela biti večja od 10-20 %. Podrobne informacije o metodiki so na voljo pri avtorjih izračuna na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Nacionalna bilanca dušika za Slovenijo je izračunana na letni ravni za obdobje 1992-2010, bilanca N po VTPodV pa za leto 2009.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o vnosu in odvzemu dušika so prikazani v tonah dušika (t N) ter v kilogramih dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi (kg N/ha) na leto. Podatek o bilanci dušika je izračunan kot razlika med vnosom in odvzemom dušika ter je izražen v kg N/ha.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: : Podatek o bilanci dušika je izračunan na podlagi uradnih evidenc ter strokovnih ocen. Podatki o bilanci dušika so obremenjeni z določeno mero negotovosti, ki izhaja iz negotovosti uradnih ocen in nezanesljivosti strokovnih ocen. V primeru strokovnih ocen smo se oprli na nekatere ugotovitve raziskav in strokovnih nalog, ali pa na ocene za primerljive članice OECD.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Ker so podatki o nacionalni bilanci dušika izračunani za daljše časovno obdobje (1992-2012), ne izključujemo možnosti, da je primerljivost podatkov med leti lahko do določene mere vprašljiva, saj so se v omenjenem obdobju metodologije pridobivanja podatkov za uradne evidence spreminjale. To ugotavljamo predvsem v podatkih o pridelkih ter površinah posameznih vrst kmetijskih rastlin.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki o bilanci dušika za stare države članice Evropske unije (EU-15) za leto 2000 so povzeti iz spletne strani OECD in so dostopni v okviru kazalca IRENA 18.1 – Gross nitrogen balance (IRENA Indicator Fact Sheet) na spletni strani Evropske agencije za okolje.
Skrbnik podatkov: OECD.
Datum zajema podatkov za kazalec: november 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Na spletni strani OECD so navedeni podatki o bilanci dušika za stare države članice EU (EU-15) za leto 1990 in 2000. V kazalcu smo uporabili podatke za leto 2000.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o bilanci dušika so po posameznih državah EU-15 prikazani v kilogramih dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi (kg N/ha).
Geografska pokritost: EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zaradi nedostopnosti novejših podatkov za države članice EU o prednostih in slabostih kazalca ne moremo govoriti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): /
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 3
Točnost: 3
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 3


TWITTER