KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Bilančni presežek dušika je v začetkih devetdesetih let prejšnjega stoletja znašal več kot 80 kg N/ha, po letu 2000 pa se je začel zmanjševati in se v zadnjih letih giblje med 20 in 50 kg N/ha letno.


Kazalec predstavlja bilanco dušika V Sloveniji za obdobje 1992-2008. Prikazani so podatki o vnosu in odvzemu dušika s kmetijskih zemljišč, prikazana je struktura vnosa in odvzema dušika glede na posamezne vire ter podana primerjava z državami EU-15 za leto 2000.

Bilanca dušika (N) v kmetijstvu je po metodologiji OECD (2007) opredeljena kot razlika med vnosom ter odvzemom dušika s kmetijskih zemljišč.Vire vnosa dušika na kmetijska zemljišča predstavljajo mineralna, živinska ter druge vrste organskih gnojil, biološko vezan dušik iz zraka, depozicije atmosferskega dušika ter dušik iz semena in sadilnega materiala. Odvzem dušika predstavljajo s kmetijskih zemljišč pospravljeni kmetijski pridelki.


Grafi

Slika KM22-1: Struktura vnosa dušika na kmetijska zemljišča v Sloveniji v obdobju 1992-2008
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2010

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Mineralna gnojila t N 38938 33376 33944 32235 31296 33999 34801 34380 34159 34765
Živinska gnojila t N 32330.9 30473.4 30428 31464.2 30815 30301.7 30903.9 31827.6 33928.3 33276.3
Depozicija t N 8338.1 8291.4 8063.8 7874.5 7702.1 7414.1 7363.8 7478.9 7634.4 7644.4
Biološka fiksacija t N 4332.7 4288.4 4053.6 4303.1 3998.8 3898.7 3777.4 3727 3507.1 3761.4
Seme in sadike t N 326.6 327.4 309.5 313.1 298.6 283.1 287.3 280.5 298.7 302
Skupaj vnos N t N 84266.3 76756.6 76798.9 76189.9 74110.5 75896.5 77133.4 77694 79527.5 79749.1
Mineralna gnojila % 46.2 43.5 44.2 42.3 42.2 44.8 45.1 44.3 43 43.6
Živinska gnojila % 38.4 39.7 39.6 41.3 41.6 39.9 40.1 41 42.7 41.7
Depozicija % 9.9 10.8 10.5 10.3 10.4 9.8 9.5 9.6 9.6 9.6
Biološka fiksacija % 5.1 5.6 5.3 5.6 5.4 5.1 4.9 4.8 4.4 4.7
Seme in sadike % 0.4 0.4 0.4 0.4 0.4 0.4 0.4 0.4 0.4 0.4
Skupaj vnos N % 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Mineralna gnojila t N 33412 34501 30264 29169 30383 29613 25039
Živinska gnojila t N 34851.2 32824.5 31567.3 32064.7 32275.8 33549.4 32262.3
Depozicija t N 7581.9 7645.6 7357.8 7631.4 7355.1 7478.6 7386.4
Biološka fiksacija t N 3812.8 3890.5 4227.3 4580.1 4609.7 4640.8 4836.3
Seme in sadike t N 284.9 287.3 284.2 279.2 298.8 295.6 298.1
Skupaj vnos N t N 79942.8 79149 73700.6 73724.4 74922.4 75577.4 69822
Mineralna gnojila % 41.8 43.6 41.1 39.6 40.6 39.2 35.9
Živinska gnojila % 43.6 41.5 42.8 43.5 43.1 44.4 46.2
Depozicija % 9.5 9.7 10 10.4 9.8 9.9 10.6
Biološka fiksacija % 4.8 4.9 5.7 6.2 6.2 6.1 6.9
Seme in sadike % 0.4 0.4 0.4 0.4 0.4 0.4 0.4
Skupaj vnos N % 100 100 100 100 100 100 100
Slika KM22-2: Struktura odvzema dušika s kmetijskih zemljišč v Sloveniji v obdobju 1992-2008
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2010

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Trajno travinje t N 19408.7 17781.1 36572.1 32726.8 30915.6 34495.7 33869.1 34023.8 28728.4 28496.7
Poljščine t N 12044.2 13978.3 18807.7 19219.6 19078.8 20243.8 20761.7 18722 16201.9 16020.8
Trajni nasadi in zelenjava t N 784.6 838.3 885.8 833.5 925.8 862.6 912.4 841 982.3 739
Skupaj odvzem N t N 32237.4 32597.7 56265.7 52780 50920.2 55602 55543.3 53586.9 45912.5 45256.5
Trajno travinje % 60.2 54.5 65 62 60.7 62 61 63.5 62.6 63
Poljščine % 37.4 42.9 33.4 36.4 37.5 36.4 37.4 34.9 35.3 35.4
Trajni nasadi in zelenjava % 2.4 2.6 1.6 1.6 1.8 1.6 1.6 1.6 2.1 1.6
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Trajno travinje t N 36209 22666.3 36030.8 39732 30899.6 35380.5 36471.9
Poljščine t N 19704.7 14025.4 20385 21297.5 18347 19204.6 20532.1
Trajni nasadi in zelenjava t N 959.7 777.7 1055.5 940 897 886.1 850
Skupaj odvzem N t N 56873.4 37469.5 57471.2 61969.6 50143.7 55471.2 57854
Trajno travinje % 63.7 60.5 62.7 64.1 61.6 63.8 63
Poljščine % 34.6 37.4 35.5 34.4 36.6 34.6 35.5
Trajni nasadi in zelenjava % 1.7 2.1 1.8 1.5 1.8 1.6 1.5
Slika KM22-3: Bilanca dušika v Sloveniji v obdobju 1992-2008
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2010.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Mineralna gnojila t N 38938 33376 33944 32235 31296 33999 34801 34380 34159 34765
Živinska gnojila t N 32330.9 30473.4 30428 31464.2 30815 30301.7 30903.9 31827.6 33928.3 33276.3
Biološka fiksacija t N 4332.7 4288.4 4053.6 4303.1 3998.8 3898.7 3777.4 3727 3507.1 3761.4
Depozicija t N 8338.1 8291.4 8063.8 7874.5 7702.1 7414.1 7363.8 7478.9 7634.4 7644.4
Seme in sadike t N 326.6 327.4 309.5 313.1 298.6 283.1 287.3 280.5 298.7 302
Skupaj vnos N t N 84266.3 76756.6 76798.9 76189.9 74110.5 75896.5 77133.4 77694 79527.5 79749.1
Kmetijska zemlja v uporabi ha 555871 552760 537586 524965 513473 494271 490918 498591 508960 509624
VNOS N kg N/ha 151.6 138.9 142.9 145.1 144.3 153.6 157.1 155.8 156.3 156.5
Trajno travinje t N 19408.7 17781.1 36572.1 32726.8 30915.6 34495.7 33869.1 34023.8 28728.4 28496.7
Poljščine t N 12044.2 13978.3 18807.7 19219.6 19078.8 20243.8 20761.7 18722 16201.9 16020.8
Trajni nasadi in zelenjava t N 784.6 838.3 885.8 833.5 925.8 862.6 912.4 841 982.3 739
Skupaj odvzem N t N 32237.4 32597.7 56265.7 52780 50920.2 55602 55543.3 53586.9 45912.5 45256.5
Kmetijska zemlja v uporabi ha 555871 552760 537586 524965 513473 494271 490918 498591 508960 509624
ODVZEM N kg N/ha 58 59 104.7 100.5 99.2 112.5 113.1 107.5 90.2 88.8
BILANCA N kg N/ha 93.6 79.9 38.2 44.6 45.2 41.1 44 48.4 66 67.7
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Mineralna gnojila t N 33412 34501 30264 29169 30383 29613 25039
Živinska gnojila t N 34851.2 32824.5 31567.3 32064.7 32275.8 33549.4 32262.3
Biološka fiksacija t N 3812.8 3890.5 4227.3 4580.1 4609.7 4640.8 4836.3
Depozicija t N 7581.9 7645.6 7357.8 7631.4 7355.1 7478.6 7386.4
Seme in sadike t N 284.9 287.3 284.2 279.2 298.8 295.6 298.1
Skupaj vnos N t N 79942.8 79149 73700.6 73724.4 74922.4 75577.4 69822
Kmetijska zemlja v uporabi ha 505462 509709 490518 508759 490342 498576 492424
VNOS N kg N/ha 158.2 155.3 150.3 144.9 152.8 151.6 141.8
Trajno travinje t N 36209 22666.3 36030.8 39732 30899.6 35380.5 36471.9
Poljščine t N 19704.7 14025.4 20385 21297.5 18347 19204.6 20532.1
Trajni nasadi in zelenjava t N 959.7 777.7 1055.5 940 897 886.1 850
Skupaj odvzem N t N 56873.4 37469.5 57471.2 61969.6 50143.7 55471.2 57854
Kmetijska zemlja v uporabi ha 505462 509709 490518 508759 490342 498576 492424
ODVZEM N kg N/ha 112.5 73.5 117.2 121.8 102.3 111.3 117.5
BILANCA N kg N/ha 45.6 81.8 33.1 23.1 50.5 40.3 24.3
Slika KM22-4: Bilanca dušika v starih državah članicah evropske unije (EU-15) ter v Sloveniji v letu 2000
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2010; OECD, 2010.

Prikaži podatke
Francija Italija Švedska Španija Portugalska Avstrija Irska Združeno kraljestvo Finska EU-15
2000 kg N/ha 25 37 38 39 42 43 44 45 51 55
Slovenija Grčija Danska Nemčija Luksemburg Belgija Nizozemska
2000 kg N/ha 66 69 77 105 117 174.3 226

Cilji

- uravnotežena poraba dušika iz mineralnih in živinskih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov,
- rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje,
- zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje.


Bilanca dušika (N) v kmetijstvu je razlika med vnosom ter odvzemom dušika s kmetijskih zemljišč. Presežki vnosa dušika nad odvzemom predstavljajo okoljsko grožnjo, saj se le-ti nalagajo v tleh, izpirajo v vode ali v plinski obliki končajo v zraku.

V obdobju 1992-2008 se je skupni vnos dušika na kmetijska zemljišča zmanjšal od 84.266 ton N na 69.822 ton N, oziroma za 17,1 %. Zmanjšal se je tudi vnos dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi in sicer od 152 kg N/ha na 142 kg N/ha, oziroma za 6,5 %. Glavni vir vnosa dušika na kmetijska zemljišča predstavlja dušik iz mineralnih in živinskih gnojil, ki je k skupnemu vnosu dušika v omenjenem obdobju povprečno prispeval 84 % (oziroma 42 % tako za mineralna kot tudi za živinska gnojila). Prispevki ostalih virov vnosa dušika na kmetijska zemljišča so manjši: atmosferska depozicija dušika prispeva s skupnemu vnosu dušika 10 %, biološka fiksacija dušika z metuljnicami 5 %, vnos dušika s semeni in sadikami pa 0,4 %.

Glavni vzrok za zmanjšan vnos dušika v obdobju 1992-2008 gre iskati predvsem v 35,7 % zmanjšanem vnosu dušika iz mineralnih gnojil. Vnos dušika iz živinskih gnojil je večinoma ostal nespremenjen. Zaradi zmanjševanja površin kmetijskih zemljišč v uporabi se je zmanjšal tudi vnos atmosferskega dušika (za 11,4 %) ter vnos dušika s semeni in sadikami (za 8,7 %). V obdobju 1992-2008 se je zaradi večjih pridelkov in površin metuljnic povečal samo vnos dušika z biološko fiksacijo in sicer za 11,6 %.

Odvzem dušika s pridelki je bil v obdobju 1992-2008 zelo različen, saj je le-ta znašal med 32.000 in 62.000 ton N. Odvzem dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi je v omenjenem obdobju znašal med 58 in 122 kg N/ha letno. Tako velike razlike so pogojene predvsem z različnimi vremenskimi razmerami, saj se predvsem v sušnih letih zaradi manjših pridelkov zmanjša tudi odvzem dušika. Glavni vir odvzema dušika je v obdobju 1992-2008 predstavljalo trajno travinje (okoli 63 %), poljščine in sejano travinje so prispevali okoli 35 %, medtem ko je bil prispevek trajnih nasadov (sadovnjaki, vinogradi in oljčni nasadi) ter pridelkov zelenjave relativno majhen (okoli 2 %).

Bilanca dušika, torej razlika med vnosom in odvzemom dušika, kaže na bilančni presežek dušika. Ta je v obdobju 1992-2008 znašal med 23 in 94 kg N/ha. Največji bilančni presežek (več kot 80 kg N/ha) smo ugotovili v letih 1992, 1993 in 2003. Do leta 2000 je bil z izjemo leta 1992 in 1993 bilančni presežek 38-66 kg N/ha, po letu 2004 pa se večinoma zmanjšuje, tako da je le-ta leta 2008 znašal zgolj še 24 kg N/ha.

V letu 2000 je Slovenija izkazovala nekoliko večji bilančni presežek (66 kg N/ha) od povprečja EU-15 (55 kg N/ha). Med države z izrazito velikim bilančnim presežkom dušika uvrščamo Nizozemsko (226 kg N/ha), Belgijo (174 kg N/ha), Luksemburg (117 kg N/ha) ter Nemčijo (105 kg N/ha). Najmanjši bilančni presežek so v letu 2000 izkazovale Francija (25 kg N/ha), Italija (37 kg N/ha) ter Švedska (38 kg N/ha).


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06), Pravilniku za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju(Ur.l.RS, št. 130/04) in Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.L.RS, št. 113/09).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Kmetijski inštitut Slovenije (januar 2010)
Skrbnik podatkov: Kmetijski inštitut Slovenije
Datum zajema podatkov za kazalec: november 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o bilanci dušika so izračunani na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije o porabi mineralnih gnojil, o površini kmetijske zemlje v uporabi, o pridelkih in površinah posameznih vrst kmetijskih rastlin, o številu domačih živali in prireji mleka (STAT-SI) in na podlagi strokovnih ocen in literaturnih vrednosti za vsebnost dušika v pridelkih, količini dušika v živinskih gnojilih za posamezne vrste domačih živali itd. Podrobne informacije o metodiki so na voljo pri avtorjih izračuna na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Bilanca dušika za Slovenijo je izračunana na letni ravni za obdobje 1992-2008.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o vnosu in odvzemu dušika so prikazani v tonah dušika (t N) ter v kilogramih dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi (kg N/ha) na leto. Podatek o bilanci dušika je izračunan kot razlika med vnosom in odvzemom dušika ter je izražen v kg N/ha.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatek o bilanci dušika je izračunan na podlagi uradnih evidenc ter strokovnih ocen. Podatki o bilanci dušika so obremenjeni z določeno mero negotovosti, ki izhaja iz negotovosti uradnih ocen in nezanesljivosti strokovnih ocen. V primeru strokovnih ocen smo se oprli na nekatere ugotovitve raziskav in strokovnih nalog, ali pa na ocene za primerljive članice OECD. OECD ne predpisuje enotnih koeficinetov za izračun bilance N, zato je državam članicam prepuščeno, da se oprejo na lastne strokovne ocene. Zaradi omenjenega so podatki o bilanci dušika v Sloveniji do določene mere nezanesljivi, kljub temu pa ocenujejmo, da relativno dovolj dobro odsevajo dejansko stanje.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Ker so podatki o bilanci dušika izračunani za daljše časovno obdobje (1992-2008), ne izključujemo možnosti, da je primerljivost podatkov med leti lahko do določene mere vprašljiva, saj so se v omenjenem obdobju metodologije pridobivanja podatkov za uradne evidence spreminjale. To ugotavljamo predvsem v podatkih o pridelkih ter površinah posameznih vrst kmetijskih rastlin.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 3

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki o bilanci dušika za stare države članice Evropske unije (EU-15) za leto 2000 so povzeti iz spletne strani OECD in so dostopni v okviru kazalca IRENA 18.1 – Gross nitrogen balance (IRENA Indicator Fact Sheet) na spletni strani Evropske agencije za okolje.
Skrbnik podatkov: OECD.
Datum zajema podatkov za kazalec: november 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Na spletni strani OECD so navedeni podatki o bilanci dušika za stare države članice EU (EU-15) za leto 1990 in 2000. V kazalcu smo uporabili podatke za leto 2000.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o bilanci dušika so po posameznih državah EU-15 prikazani v kilogramih dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi (kg N/ha).
Geografska pokritost: EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zaradi nedostopnosti novejših podatkov za države članice EU o prednostih in slabostih kazalca ne moremo govoriti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): /
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 3
Točnost: 3
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 3


TWITTER