[VD06] Pesticidi v podzemni vodi
Ključno sporočilo
V zadnjih letih število vzorčnih mest, kjer posamezni pesticidi presegajo standard kakovosti upada. Prav tako se znižuje tudi vsebnost pesticidov v podzemni vodi. V predelih Slovenije, za katere je značilna intenzivna kmetijska dejavnost, nekateri pesticidi še vedno presegajo standard kakovosti.
Definicija
V Sloveniji je s pravilnikom določenih 21 vodnih teles podzemne vode. V Sloveniji prevladujeta dva tipa vodonosnikov in sicer vodonosniki z medzrnsko poroznostjo v ravninskih delih rečnih dolin ter vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Vodonosnik je geološka plast, ki ima sposobnost akumuliranja in prevajanja pomembnejših količin podzemne vode. V vodnem telesu lahko prevladujejo vodonosniki z medzrnsko ali s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Če vodno telo podzemne vode združuje vodonosnike tako z medzrnsko kot tudi kraško in razpoklinsko poroznostjo, ga opredelimo kot vodno telo kombiniranega tipa poroznosti.
Kazalec prikazuje vsebnost pesticidov v podzemni vodi (karta za posamezna leta) ter grafični prikaz trendov za atrazin na izbranih merilnih mestih.
Podzemna voda je v Sloveniji najpomembnejši vir pitne vode, s katerim se oskrbuje več okoli 97 % prebivalcev. Kakovost podzemne vode je torej pomembna tako iz okoljskega kot tudi zdravstvenega vidika.
Pesticidi, ki jih spremljamo v programu državnega monitoringa so umetne organske spojine, namenjene zatiranju plevelov, mrčesa, škodljivih organizmov ter povzročiteljev bolezni. Glede na namen uporabe jih delimo na fitofarmacevtska sredstva, ki so namenjena varovanju rastlin ter biocide. Biocide dodajajo v premaze za zaščito lesa, fasadne barve, uporabljajo se tudi za iztrebljanje glodavcev, uši, kot dezinfekcijska sredstva…
Nepravilna raba pesticidov lahko povzroči onesnaženje podzemne vode. Ker so pesticidi okolju in zdravju škodljivi, je spremljanje njihove vsebnosti v podzemni vodi zelo pomembno. V okviru državnega monitoringa analiziramo približno 120 različnih pesticidov in njihovih razgradnjih produktov - metabolitov.
Grafi
ARSO, GURS (2025)
Preseganja standarda kakovosti za posamezen pesticid (enota: µg/L) v letu 2024
Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje (2025)
Število preseganj pesticidov v podzemni vodi v obdobju 2013-2024
Cilji
- Ohranjevanje stanja podzemne vode v vodnih telesih podzemne vode z dobrim kemijskim stanjem;
- izboljševanje stanja podzemnih voda v vodnih telesih z slabim stanjem;
- preprečevanje trendov rasti onesnaževal;
- doseganje obrata trenda rasti onesnaževala;
- doseganje dobrega kemijskega stanja vseh vodnih teles podzemne vode (okoljski cilji Vodne direktive, člen 4).
Komentar
V letu 2024 je v Sloveniji potekalo obratovalno spremljanje stanja kakovosti podzemnih voda. Od 163 vzorčnih mest, ki so bila vključena v monitoring spremljanja podzemne vode so bile analize pesticidov opravljene na 37 vzorčnih mestih. Na sedmih vzorčnih mestih smo ugotovili preseganje standarda kakovosti, kar predstavlja 4,3 % vseh vzorčnih mest, ki so bila vključena v program monitoringa.
Uredba o stanju podzemnih voda določa standard kakovosti za posamezne pesticide in njegove relevantne razgradne produkte ter za vsoto pesticidov. Standard kakovosti za posamezne pesticide in njegove relevantne razgradne produkte je 0,1 µg/L, za posamezni organoklorni pesticid iz skupine drinov (aldrin, dieldrin, endrin) je 0,03 µg/L, za vsoto pa 0,5 µg/L.
Na karti (VD06-1) je prikazana vsebnost posameznega pesticida po vzorčnih mestih v letu 2024.
V letu 2024 so v bili podzemni vodi preseženi standardi kakovosti za metolaklor, atrazin, desetil-atrazin in prometrin. (VD06-2)
Vodno telo Dravske kotline je v slabem kemijskem stanju tudi zaradi atrazina. Standard kakovosti 0,1µg/L je presežen na vzorčnih mestih Kidričevo in v plitvem vodnjaku črpališča Skorba (vodnjak Skorba V-5). V obdobju 1998-2024 se je vsebnost atrazina na obeh vzorčnih mestih statistično značilno zniževala. (VD06-3).
Število vzorčnih mest s preseganji standarda kakovosti za pesticide z leti upada.
Rezultati spremljanja pesticidov v podzemni vodi kažejo, da njihova pravilna uporaba ne predstavlja večjega tveganja za kakovost podzemne vode. Seveda pa bomo morali v prihodnje še več pozornosti posvetiti predvsem izobraževanju in ozaveščanju uporabnikov pri uporabi predvsem fitofarmacevtskih sredstev, hkrati pa zagotoviti, da pristojne inšpekcije pravočasno ukrepajo v primeru prekomernega onesnaženja podzemne vode.
Metodologija
Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20–30), Uradni list RS, št. 31/20 in 44/22 – ZVO-2 in Direktiva 2000/60/EC o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (vodna direktiva).
V skladu s Pravilnikom o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS št. 63/05) je bilo v Sloveniji določeno 21 vodnih teles podzemne vode. Izvajanje monitoringa ter oceno stanja kakovosti podzemnih voda v Sloveniji urejata Uredba o stanju podzemnih voda in Pravilnik o monitoringu podzemnih voda. V pravilniku je predpisano nadzorno in operativno spremljanje stanja kakovosti podzemne vode. Nadzorno spremljanje stanja se izvede na vseh vodnih telesih, enkrat v obdobju izvajanja načrta upravljanja voda. Operativno spremljanje stanja pa se izvaja stalno na vodnih telesih, za katera obstaja verjetnost, da ne bodo dosegla zastavljenih ciljev kakovosti, na vodnih telesih, ki so pomembna za vodooskrbo večjega števila prebivalcev ter na vodnih telesih, kjer bi glede na rabo tal lahko prišlo do večjega onesnaženja podzemne vode. Zato v programe monitoringov vsako leto niso vključena vsa vodna telesa. V letih 2007 in 2008 je bila mreža vzorčnih mest pregledana z namenom zagotoviti večjo reprezentativnost vzorčnih mest, kar nam omogoča določanje kemijskega stanja podzemnih voda z višjo stopnjo zanesljivosti.
V letih 2014 in 2015 smo mrežo vzorčnih mest razširili z novimi objekti, zgrajenimi v okviru projekta BOBER. Objekti so bili zgrajeni na bolj obremenjenih vodnih telesih. V program monitoringa so bila vključena s pesticidi najbolj obremenjena vodna telesa v medzrnskih vodonosnikih in kraško-razpoklinska vodna telesa, kjer se nahajajo večja zajetja pitne vode in kjer je analiza pritiskov pokazala, da bi lahko prišlo do onesnaženja virov pitne vode.
Metodologija obdelave podatkov za kazalec
V Uredbi o stanju podzemnih voda je določeno, da se za vodno telo podzemne vode določa kemijsko stanje podzemne vode. Metodologija določanja kemijskega stanja je navedena v uredbi in v metodologiji. Na vsakem vzorčnem mestu znotraj vodnega telesa se izračuna povprečno vrednost za vsak posamezen parameter naveden v uredbi za obdobje zadnjih šestih let. Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode je dobro, če so povprečne vrednosti parametrov nižje ali enake standardom kakovosti oziroma vrednostim praga. Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode je kljub preseženim vrednostim enega ali več parametrov dobro, če obseg onesnaženja ne presega 30% vodnega telesa podzemne vode. V nasprotnem primeru je kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode slabo. V okviru določitve ocene kemijskega stanja podzemne vode se preveri tudi, ali je prišlo do vdora onesnažene vode v vodno telo podzemne vode ter če se poslabša stanja soodvisnih površinskih voda ter kopenskih in vodnih ekosistemov. Zaradi onesnaženja podzemne vode se ne sme povečati stopnje obdelave pitne vode. Tudi v teh primerih je kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode lahko slabo.
Izračunana je bila letna povprečna vrednost za posamezna vzorčna mesta in sicer iz vrednosti posameznih meritev v določenem letu. V primeru, da je bila vsebnost pesticida pod mejo določljivosti (LOQ), smo pred izračunom povprečne letne vrednosti posameznega pesticida LOQ vrednost nadomestili s polovično vrednostjo.
V letu 2024 smo pričeli podajati kemijsko stanje podzemne vode za šestletno obdobje. Ocena kemijskega stanja za šestletno obdobje se poroča tudi v okviru Direktive o vodah, na podlagi te ocene država tudi sprejme ukrepe za izboljšanje stanja.
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
|
Povprečne letne vrednosti pesticidov v vodnih telesih podzemnih voda |
mg/l |
ARSO |
2013-2024 |
junij za preteklo leto |
1 do 2 krat letno |
Junij 2025 |
da |
|
Kakovost podzemnih voda po vodnih telesih |
|
ARSO |
2019-2024 |
junij za preteklo leto |
1 x letno |
da |
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki, ki so del mednarodne izmenjave.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): zanesljiv
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): projekcije/scenariji niso na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Viri in literatura
Uredba o stanju podzemnih voda, Uradni list RS, št. 25/09, 68/12, 66/16 in 44/22 – ZVO-2.
Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, št. 31/09 in 44/22 – ZVO-2.
Metodologija za ugotavljanje stanja vodnih teles podzemne vode
Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda, Uradni list RS, št. 63/05 in 8/18.
Uredba o pitni vodi, Uradni list RS, št. 61/23