Kazalnik prikazuje gibanje skupne količine izpustov toplogrednih plinov (TGP) ter projekcije gibanja izpustov TGP v Sloveniji do leta 2050. Projekcije predstavljajo osnovo za načrtovanje politike zmanjševanja izpustov TGP in določanje ciljev. Evidence in projekcije so do leta 2030 prikazane tudi za vire, ki niso vključeni v sistem EU-ETS (neETS). To je pomembno zato, ker ima Slovenija po letu 2012 cilj določen samo za izpuste iz virov neETS. Cilj za vire v EU-ETS je določen na ravni EU. Izpusti so podani v kilotonah (kt), kar je enako enoti Gigagram.

Leta 2023 so skupni izpusti TGP na podlagi evidenc znašali 14.804 kt CO₂ ekv. Po projekciji z ukrepi se skupni izpusti do leta 2030 povečajo na 16.351 kt CO₂ ekv, do leta 2050 pa zmanjšajo na 9.395 kt CO₂ ekv. Po projekciji z dodatnimi ukrepi se izpusti z izjemo leta 2025, zmanjšujejo skozi celotno obdobje. Leta 2030 znašajo 13.417 kt CO₂ ekv, leta 2050 pa 2.565 kt CO₂ ekv. Leta 2030 so izpusti glede na leto 2005 po projekciji z ukrepi nižji za 21 % in leta 2050 za 54 %, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa so leta 2030 nižji za 35 % ter leta 2050 za 88 %. Zastavljene cilje torej Slovenija doseže po projekciji z dodatnimi ukrepi, kar pomeni, da bo poleg ukrepov, ki se že izvajajo in so sprejeti, potrebno pripraviti in izvajati tudi širok nabor dodatnih ukrepov, da bo doseženo ciljno zmanjšanje izpustov. Cilj Slovenije je leta 2050 doseči neto ničelne izpuste, kar pomeni, da morajo biti izpusti manjši oz. enaki ponorom. Projekcije ponorov kažejo, da je leta 2050 možen razpon ponorov med 0,5 in 2,5 Mt CO₂, torej je doseganje neto ničelnih izpustov, ob 88 % zmanjšanju izpustov, dosegljivo.

Absolutno se izpusti najbolj znižajo v sektorjih promet ter transformacije, kar je razumljivo, saj sta to sektorja, ki danes k skupnim izpustom prispevata daleč največ. Promet je leta 2023 prispeval 5.364 kt CO₂ ekv, leta 2050 pa po projekciji z dodatnimi ukrepi samo 22 kt CO₂ ekv. To predstavlja zmanjšanje za 100 %. Zmanjšanje bo doseženo tako z izvajanjem ukrepov zmanjšanja potreb po mobilnosti (prostorsko načrtovanje, delo od doma), spremembo strukture prevozov (povečanje deleža JPP, aktivne mobilnosti, prevoza tovora po železnicah), povečanja zasedenosti vozil, povečanja učinkovitosti vozil in uvajanjem alternativnih pogonov (električni pogoni) ter tudi z uvajanjem biogoriv in brezogljičnih sintetičnih goriv.

V transformacijah skupaj z ubežnimi izpusti se bodo izpusti s 3.644 kt CO₂ ekv leta 2023 znižali na 222 kt CO₂ ekv oz. za 94 %. Največji del zmanjšanja je posledica opuščanja premoga za proizvodnjo električne energije, ki bo nadomeščen z obnovljivimi viri energije, zlasti sončno energijo, kar pa bo zahtevalo velike investicije v električno omrežje in tudi v zmogljivosti shranjevanja električne energije na različne načine. Analize kažejo, da je tako veliko zmanjšanje izpustov možno doseči tako z izgradnjo nove jedrske elektrarne (JEK 2) kot tudi brez izgradnje dodatne jedrske elektrarne ob povečani proizvodnji električne energije iz OVE. Za zanesljivost oskrbe bodo v obeh variantah potrebne tudi elektrarne na plin oz. sintetična goriva.

V industriji se izpusti do leta 2050 glede na 2023 v projekciji z dodatnimi ukrepi znižajo za 94 %, zlasti na račun zamenjave zemeljskega plina s sintetičnim plinom, pomembno se izboljša tudi učinkovitost rabe energije ter tudi poveča delež OVE.

V sektorju široka raba, ki vključuje izpuste zaradi rabe energije v stavbah ter v kmetijstvu, se izpusti znižajo za 90 % na račun obnove stavb, zamenjave kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami in kotli na les ter uvajanjem biogoriv in novih tehnologij ter pogonov pri traktorjih.

Izpusti iz neenergetskih virov se zmanjšajo za manj, in sicer iz industrijskih procesov za 53 % (glavni ukrep je zajem ogljika pri proizvodnji cementa, pomembno se zmanjšajo tudi izpusti F-plinov), iz odpadkov za 47 % (zaradi prenehanja odlaganja biorazgradljivih odpadkov ter izboljšanja ravnanja s komunalnimi vodami) ter iz kmetijstva za 12 % (zaradi izboljšanja učinkovitosti prireje, bolj učinkovitega gnojenja tal).

Do leta 2030 se po projekciji z dodatnimi ukrepi izpusti najbolj zmanjšajo v široki rabi (za 35 %), odpadkih (za 19 %), prometu (za 19%) ter industriji (za 10 %). Po drugi strani se povečajo v transformacijah z ubežnimi izpusti (za 5 %), zaradi predpostavke o višji proizvodnji električne energije v termoelektrarnah na premog, v industrijskih procesih (za 5 %) ter v kmetijstvu (za 4 %).

V obdobjih 2013–2020 in 2021–2030 so po trenutno veljavni zakonodaji EU cilji za izpuste TGP določeni ločeno za vire, ki so vključeni v trgovanje s pravicami do izpustov (ETS) in ostale vire (neETS). Cilj za ETS je določen na ravni EU, za neETS pa na ravni držav članic. Zakonodaja EU za Slovenijo določa, da mora do leta 2030 zmanjšati izpuste za 27 % glede na leto 2005. V posodobitvi NEPN iz leta 2024 (NEPN 2024) je določen bolj ambiciozen cilj, in sicer 28-odstotno zmanjšanje izpustov. EU cilji za neETS so pretvorjeni v letne cilje za posamezno obdobje.

Izpusti neETS so leta 2023 znašali 10.221 kt CO₂ ekv, kar je manj od letnega EU cilja (10.814 kt CO₂ ekv). Po projekciji z ukrepi bodo do leta 2030 izpusti ostali na zelo podobni ravni, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo znižali na 8.487 kt CO₂ ekv, kar je 28 % manj kot leta 2005, torej sta dosežena tako EU cilj kot tudi cilj iz NEPN.

Največji vir izpustov v sektorju neETS je promet. Leta 2023 je predstavljal kar 52 % vseh izpustov neETS. Do leta 2030 njegov delež ostaja prevladujoč. V projekciji z ukrepi predstavlja 58 %, v projekciji z dodatnimi ukrepi pa 51 %. Drugi najpomembnejši sektor je kmetijstvo.