KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v splošnem kažejo padajoč trend. Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov so se v letu 2023 zmanjšali za 1,5 % glede na leto prej, pri čemer več kot polovico oz. skoraj 61 % teh izpustov nastane zaradi osnovanja kmetijskih zemljišč. Izpusti TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča so se glede na leto prej zmanjšali za 2,7 %. Največji delež izpustov (slabih 75 %) je prispevalo širjenje pozidanih in sorodnih zemljišč na kmetijska zemljišča.


Kazalnik izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč vključuje dva podkazalnika, in sicer izpusti TGP, ki so posledica krčitev gozdov, in izpusti TGP, ki so posledica širjenja pozidanih in sorodnih zemljišč. Prvi podkazalnik kaže gibanje izpustov, ki nastanejo zaradi spreminjanja gozdnih zemljišč v ostale rabe zemljišč, npr. njivske površine, travinje itd. Kazalnik je pomemben, saj krčitve gozdov povezujemo tudi z izgubo habitatov prostoživečih živali in vplivi na biotsko raznovrstnost ter podobo krajine. Drugi podkazalnik kaže gibanje izpustov, ki so rezultat spreminjanja rabe (ostalih) zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča, kar vključuje vsa zemljišča na katerih so stavbe, ceste, parkirni prostori, rudniki, kamnolomi in druga infrastruktura, ki služi za opravljanje človeških dejavnosti. Kazalnik je pomemben tudi z vidika trajne izgube zemljišč, ki zagotavljajo pridelavo hrane, krme, lesa ali ekosistemske storitve.


Grafi

Slika PO32-1: Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov, Slovenija, 2005, 2010−2023
Viri:

Gozdarski inštitut Slovenije

Prikaži podatke
Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov [kt CO2 ekv] Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov leta 2005 [kt CO2 ekv]
2005 603,99
2006
2007
2008
2009
2010 426,55
2011 432,06
2012 437,89
2013 306,31
2014 304,79
2015 303,70
2016 301,93
2017 302,69
2018 299,11
2019 298,60
2020 297,94
2021 297,74
2022 298,41
2023 293,82
2024
2025
Slika PO32-2: Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča, Slovenija, 2005, 2010−2023
Viri:

Gozdarski inštitut Slovenije

Prikaži podatke
Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč [kt CO2 ekv] Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč leta 2005 [kt CO2 ekv]
2005 647,14
2006
2007
2008
2009
2010 485,33
2011 475,14
2012 464,95
2013 426,31
2014 409,38
2015 392,46
2016 380,66
2017 336,30
2018 328,77
2019 321,47
2020 314,18
2021 306,89
2022 299,60
2023 291,39
2024
2025

Cilji

Skladno z osnutkom predloga posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je cilj za leto 2030 zmanjšati izpuste TGP zaradi krčitev gozdov za 50 % in zmanjšati izpuste TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča za 25 % glede na leto 2021.


Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov so leta 2023 znašali 293,8 kt CO2 ekv. Ti izpusti v zadnjih letih ostajajo na podobni ravni, saj so se zmanjšali za 1,8 % glede na leto 2018 oz. za 1,3 % glede na leto 2021. V zadnjih letih je bila večina ali približno tri četrtine krčitev po površini zaradi sprememb v kmetijska zemljišča, preostalo pa v glavnem zaradi širitve naselij, gradnje infrastrukture ali rudarske dejavnosti. Vendar pa velikost izpustov zaradi sprememb gozdnih zemljišč v kmetijska ni sorazmerna temu posegu po površini. Velikost izpustov zaradi krčitev gozdov z namenom osnovanja kmetijskih zemljišč je bila v letu 2023 enaka 178,2 kt CO2 ekv, kar predstavlja slabih 61 % vseh izpustov zaradi krčitev gozdov. V obdobju 2013−2023 so se izpusti zaradi krčitev gozdov zmanjšali za 4,1 %, v obdobju 2005−2023 pa za 51,3 %.

V letu 2023 so bili izpusti TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča 291,4 kt CO2 ekv in so se zmanjšali za 2,7 % glede na leto prej. Največji delež izpustov (74,8 %) je prispevalo širjenje pozidanih in sorodnih zemljišč na kmetijska zemljišča, ki mu sledi širjenje pozidanih in sorodnih zemljišč na gozdna zemljišča, ki je v letu 2023 znašalo 25,7 %. Preostali izpusti so posledica pozidave ali gradnje infrastrukture na ostalih zemljiščih. Trend izpustov zaradi širjenja pozidanih in sorodnih zemljišč je padajoč že vse od leta 2005 dalje. Razloge za ta trend lahko iščemo v manjšem obsegu gradnje stanovanj, ki je bil posledica globalne finančne krize po letu 2009, politike in prostorskega načrtovanja in spremembah kmetijske zemljiške politike. Izpusti zaradi širjenja pozidanih in sorodnih zemljišč so bili leta 2023 glede na raven izpustov iz leta 2013 manjši za 31,6 %, z ozirom na leto 2005 pa za 55 %.


Metodologija

Cilji povzeti po:

V posodobljenih ukrepih v osnutku predloga posodobitve NEPN je za kazalnika opredeljeno, da je treba do leta 2030 izpuste TGP zaradi krčitev gozdov zmanjšati za 50 % in izpuste TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča za 25 % glede na leto 2021.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki se zbirajo v okviru javnega pooblastila ARSO za izvajanje monitoringa ponorov in izpustov toplogrednih plinov zaradi rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalnik izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč (kt CO2 ekv) vključuje dva podkazalnika, in sicer izpusti TGP zaradi krčitev gozdov (kt CO2 ekv) in izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča (kt CO2 ekv). Za izračun kazalnika, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • izpusti TGP zaradi krčitev gozdov, ki obsegajo:
    • izpuste CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v njivske površine,
    • izpuste CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v travinje,
    • izpuste CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v mokrišča,
    • izpuste CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v naselja,
    • izpuste CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v druga zemljišča;
  • izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna, ki obsegajo:
    • izpuste CO2 in N2O zaradi spremembe gozdnih zemljišč v naselja,
    • izpuste CO2 in N2O zaradi spremembe njivskih površin v naselja,
    • izpuste CO2 in N2O zaradi spremembe travinja v naselja,
    • izpuste CO2 in N2O zaradi spremembe mokrišč v naselja,
    • izpuste CO2 in N2O zaradi spremembe drugih zemljišč v naselja.

Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov se izračunajo kot seštevek izpustov TGP, ki nastanejo zaradi spremembe rabe gozdnih zemljišč v njivske površine, travinje, mokrišča, naselja oz. druga zemljišča. Vključujejo izpuste CO2, ki jih izračunamo z emisijskimi faktorji na podlagi nacionalnih podatkov, ter neposredne in posredne izpuste N2O, ki jih izračunamo na podlagi privzetih emisijskih faktorjev v skladu s privzetimi vrednostmi IPCC.

Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna se izračunajo kot seštevek izpustov TGP, ki nastanejo zaradi spremembe gozdnih zemljišč, njivskih površin, travinja, mokrišč in drugih zemljišč v naselja. V kontekstu nove uredbe na področju LULUCF (tj. Uredba 2018/841) se pozidana in sorodna zemljišča imenujejo naselja, čeprav vsebujejo vse kategorije zemljišč, ki so povezana z urbanizacijo. Vključujejo izpuste CO2, ki jih izračunamo z emisijskimi faktorji na podlagi nacionalnih podatkov, ter neposredne in posredne izpuste N2O, ki jih izračunamo na podlagi privzetih emisijskih faktorjev v skladu s privzetimi vrednostmi IPCC.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov

kt CO2 ekv

UNFCCC
(
https://unfccc.int/sites/default/files/resource/SVN-CRT-2025-V1.1-20250414-111326_started.zip?download)

2005, 2010−2023

marca za leto

X − 2

enkrat letno

15. 4. 2025

da

Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v pozidana in sorodna

kt CO2 ekv

UNFCCC
(
https://unfccc.int/sites/default/files/resource/SVN-CRT-2025-V1.1-20250414-111326_started.zip?download)

2005, 2010−2023

marca za leto

X − 2

enkrat letno

15. 4. 2025

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni