[NB14] Indeks ptic kmetijske krajine
Ključno sporočilo
Za obdobje 2008–2024 indeks ptic kmetijske krajine znaša 77,1, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa 58,3. Šestnajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad, kljub stabilnemu trendu v zadnjih desetih letih.
Definicija
Kazalec meri spremembe v populacijah značilnih vrst ptic kmetijske krajine. Merimo relativno spremembo (indeks) v številu parov, na osnovi terenskih popisov. Spremljamo dolgoročne populacijske trende, monitoring je zasnovan robustno in na velikem številu transektov (v obdobju 2008–2024 175 transektov), poleg tega velik del popisov opravijo prostovoljci blizu svojega doma, če podatek za določeno leto manjka, pa ga je mogoče nadomestiti s podatkom iz prilegajočega statističnega modela. Kazalec prikazuje indeks števila parov za indikatorske vrste kmetijske krajine, generaliste in travniške vrste (geometrična povprečja indeksov teh skupin vrst).
Grafi
Vir (Kmecl P in Gamser M (2024): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za dolocitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - delno porocilo za leto 2024. - DOPPS, Ljubljana)
| Indikatorske vrste kmetijske krajine [indeks (100=2008)] | Generalisti [indeks (100=2008)] | Travniške vrste [indeks (100=2008)] | |
|---|---|---|---|
| 2008 | 100 | 100 | 100 |
| 2009 | 95,50 | 97,10 | 93,60 |
| 2010 | 80,50 | 92,20 | 67,30 |
| 2011 | 82,50 | 98,70 | 69,40 |
| 2012 | 84,50 | 101,20 | 65,30 |
| 2013 | 80,70 | 89,50 | 62,60 |
| 2014 | 79,60 | 93,80 | 60,50 |
| 2015 | 72,60 | 85,90 | 57,40 |
| 2016 | 75,60 | 88 | 60,20 |
| 2017 | 75,90 | 91,50 | 56,30 |
| 2018 | 78,30 | 89 | 60 |
| 2019 | 77 | 91 | 61,30 |
| 2020 | 81,10 | 92,50 | 60,50 |
| 2021 | 76,30 | 94,30 | 55,50 |
| 2022 | 74 | 86,70 | 56,30 |
| 2023 | 76,20 | 89 | 59 |
| 2024 | 77,10 | 86,10 | 58,30 |
Cilji
Obrat negativnega trenda in povrnitev na stanje populacij ptic v kmetijski krajini v izhodiščnem letu (2008).
Komentar
SIPKK za leto 2024 znaša 77,1 %, kar je za 0,9 % več kot v letu 2023. Indeks travniških ptic je upadel za 0,7 %. Analiza glajene krivulje nam pokaže, da ima v obdobju 2008–2024 SIPKK zmeren upad in sicer v celotnem obdobju 23,1 ± 2,3 %. Trend je v zadnjih desetih letih (od leta 2014 naprej) stabilen. Indeks generalistov prav tako kaže zmeren upad, vendar bistveno manjši, za skupno 12,5 ± 2,2 %. Travniške vrste so upadle za 42,3 ± 3,2 %, v zadnjih desetih letih se je trend stabiliziral. Primerjava nam pokaže, da je trend SIPKK statistično značilno manjši od trenda generalistov, enako velja za trend travniških vrst.
Indeks je v zadnjih desetih letih stabilen. Takšen razvoj (če se bo nadaljeval tudi v naslednjih letih) je vsaj zadovoljiv, a trenutno serija podatkov, ki jo imamo na voljo, še kaže celoten trend kot »zmeren upad« in precejšnje zmanjšanje populacije v obdobju 2008–2024. Trenutno izboljšanje tako še ne kaže nujno izboljšanja dolgoročnega trenda. Trend (negativni ali pozitivni) je lahko tudi posledica vremenskih in klimatskih razmer (nenavadno mile zime), razmer na prezimovališčih (intenzivnost ilegalnega lova) ter ostalih vplivov. Večino spremembe trenda pa pripisujemo spremembam v kmetijskih ekosistemih.
Ključne ugotovitve monitoringa:
- indeks kmetijskih vrst je v letu 2024 za 0,9% večji od indeksa v letu 2023;
- trend kmetijskih vrst ptic je zmeren upad; v zadnjih desetih letih (od leta 2014 naprej) je trend stabilen, enako velja za travniške vrste;
- tako indeks kmetijskih vrst v celoti (77,1 %) kot indeks travniških vrst (58,3 %) sta še vedno zelo nizka glede na izhodiščno stanje v letu 2008;
- upadajo tudi generalisti, vendar zelo počasi (indeks 86,1 %);
- večina upada ptic kmetijske krajine je nastala zaradi upada travniških vrst; trend netravniških vrst in generalistov je zelo podoben in se ne razlikuje statistično značilno;
- najnižje indekse imajo znotraj indeksa travniških vrst naslednje vrste: repaljščica, repnik in poljski škrjanec; značilnost teh vrst je, da so vezane v precejšnjem delu svojega habitata na obsežnejše površine ekstenzivno vzdrževanih travnikov oziroma ekstenzivno obdelovanih njiv (poljski škrjanec);
- na trende vrst njihov selitveni status verjetno ne vpliva (trendi selivk in neselivk se ne razlikujejo bistveno).
Metodologija
Podatki za Slovenijo
1. Cilji in pravne podlage
Strategija EU za biotsko raznovrstnost1 do leta 2030 opredeljuje ptice kmetijske krajine na naslednji način:
- »Ptice kmetijske krajine in žuželke, zlasti opraševalci, so ključni kazalniki zdravja kmetijskih ekosistemov ter so ključnega pomena za kmetijsko proizvodnjo in prehransko varnost.«,
4. ključna zaveza pa je:
- »Vsaj 10 % kmetijskih površin bo vključenih med visokoraznovrstne značilnosti pokrajine.«
Indeks ptic kmetijske krajine je tudi eden izmed indikatorjev za spremljanje skupne kmetijske politike na evropskem in nacionalnem nivoju, del indikatorjev SEBI (Streamlining European Biodiversity Indicators) in eden od SDI – Sustainable Development Indicators ter strukturnih indikatorjev EU, ki jih spremlja Eurostat2.
Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo (Priloga 3 – NB14)3, predvideva kot enega od kazalnikov za okoljski cilj C6 – Dolgoročno ohranjanje in kjer je mogoče povečanje biotske raznovrstnosti, tudi »Indeks ptic kmetijske krajine – NB14«.
Novo sprejeta Uredba (EU) 2024/1991 evropskega parlamenta in sveta z dne 24. junija 2024 o obnovi narave, predpisuje konkretne vrednosti indeksa ptic kmetijske krajine – Slovenija spada med države z manj izčrpanimi kmetijskimi ekosistemi: z osnovo 100 v letu 2025 mora biti indeks 105 do leta 2030, 110 do leta 2040 in 115 do leta 20504.
2. Izvorna baza podatkov oz. vir:
Kmecl P & Gamser M (2024): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine – delno poročilo za leto 2024. – DOPPS, Ljubljana.
Baza podatkov: DOPPS-SIPKK
3. Skrbnik podatkov:
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), dr. Primož Kmecl
4. Datum zajema podatkov za kazalec:
25. september 2024
5. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Kazalec je rezultat monitoringa splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK) v obdobju 2008–2024 (17 let). Metodologija zbiranja podatkov je osnovana na poročilu »Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo spremljanje« (Denac et al. 2006), ter nekaterih kasnejših dopolnitvah. Zbiranje podatkov za kazalec temelji na terenskih popisih ptic. Popis je standardni transektni popis v dveh pasovih (Bibby et al. 1992). Dolžina transekta je dva kilometra, notranji pas pa sega 50 metrov bočno na vsako stran transekta; zunanji pas sega od 50 metrov do dosega slišnosti. Popis opravijo izkušeni popisovalci v zložni hoji s hitrostjo približno 1,5 km/h. Popis se vedno opravlja v jutranjih urah, do 10 h zjutraj in je datumsko omejen – prvi popis 1.4. –5.5. ter drugi popis 6.5. –30.6. Med prvim in drugim popisom mora biti vsaj 14 dni razlike. Izbor transektov je poljuben, vendar iz vnaprej določenega sistematskega vzorca. Vsak izbrani transekt je nato vklučen v nadaljnje popise v naslednjih letih, vendar ni nujno vsako leto tudi popisan. Za poljubni izbor so se avtorji metodologije (Denac et al. 2006) odločili zaradi glavnega cilja popisa, ki je predvsem dolgoletna kontinuiteta monitoringa. Skupno smo v obdobju 2008–2024 popisali 175 transektov. V letu 2024 smo popisali 148 transektov. Manjkajoče podatke smo določili z interpolacijo (glej točko 7.6). Kljub nenaključnemu izboru so transekti razporejeni enakomerno po kmetijski krajini v Sloveniji. Podrobnejši opis metodologije popisa in razporeditve transektov je podan v Kmecl & Gamser (2024).
6. Metodologija obdelave podatkov
Analizo indeksov in trendov posameznih vrst smo naredili s programom R (R Core Team 2020), paketom rtrim (Bogaart et al. 2020) in dodatno programsko kodo (de Zeeuw 2019), ki omogoča sočasno analizo vseh vrst, zabeleženih v monitoringu za določitev SIPKK ter obenem potrebne nastavitve glede ključnih parametrov analize. Paket rtrim je razvilo podjetje Statistics Netherlands posebej za analizo podatkov štetij z manjkajočimi podatki, ki so rezultat rednega letnega monitoringa živali. Pri analizi podatkov program uporablja modele na osnovi metode GEE (Pannekoek & van Strien 2009). Za vsako enoto vrsta / transekt / leto, smo upoštevali maksimum števila parov v dveh popisih. Indeks za posamezno vrsto je količnik med številom parov v obravnavanem letu in številom parov v izhodiščnem letu 2008.
Rtrim izračuna imputirano število parov in sicer upošteva opažene pare na transektih / letih, manjkajoče transekte / leta pa napolni (imputira) z vrednostmi modela. Multiplikativni skupni naklon (trend) za posamezne vrste ptic program razvrsti v kategorije na podlagi kriterijev naklona in intervala zaupanja. Na podlagi posameznih letnih vrstnih indeksov smo nato izračunali sestavljeni indeks (»indikator«) in sicer kot geometrično povprečje enakopravnih posamičnih vrstnih indeksov (Denac et al. 2006). Trend sestavljenega indeksa, njegove letne standardne napake in razlike med trendi skupin vrst smo izračunali s pomočjo Monte Carlo simulacije. Z namenom primerjave trendov smo vrste razdelili v različne kategorije: generaliste ter znotraj kmetijskih vrst še na travniške in netravniške vrste ter selivke in neselivke. V indikatorju SIPKK (Slovenski indeks ptic kmetijske krajine) je 29 indikatorskih vrst (Denac et al. 2006, Kmecl & Gamser 2024).
7. Informacije o kakovosti:
Skupna ocena: 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za druge države:
1 Evropska komisija, 2020. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. URL: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1590574123338&uri=C….
2 Evropska komisija, 2014. Commission Implementing Regulation (EU) No 834/2014 of 22 July 2014 laying down rules for the application of the common monitoring and evaluation framework of the common agricultural policy. URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/ALL/?uri=CELEX%3A32014R0834 (19.12.2016).
3https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027
4https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A32024R1991&…
Bibby CJ, Burgess ND, Hill DA (1992) Bird Census Techniques. Academic Press, London.
Bogaart P, van der Loo M, Pannekoek J (2020) rtrim: Trends and Indices for Monitoring Data. R package version 2.1.1. https://CRAN.R-project.org/package=rtrim
de Zeeuw M (2019): RTRIM-shell. Version RTRIM-shell_v1.3. Tool to run rtrim (= TRIM in R) for multiple species and subsets of sites. rtrim@cbs.nl, Statistics Netherlands.
Denac K, Figelj J, Mihelič T (2006) Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo spremljanje. DOPPS, Ljubljana.
Kmecl P & Gamser M (2024): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine – delno poročilo za leto 2024. DOPPS, Ljubljana.
Pannekoek J, van Strien AJ (2009) TRIM 3 Manual. Statistics Netherlands, Voorburg.
R Core Team (2020) R: A language and environment for statistical computing. R Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria. https://www.R-project.org/