Kazalec spremlja vpliv vročinskih valov na število umrlih v Sloveniji med 1. majem in 30. septembrom v letih 2020–2022. Analiza vključuje dnevno število umrlih v obdobjih vročinskih valov in brez njih, zajeti pa so vsi prebivalci Slovenije. Podatki so razdeljeni glede na diagnoze (vse diagnoze, bolezni obtočil), spol in starostne skupine (vse starostne skupine in starejši od 75 let). Slovenija je za potrebe analize razdeljena na tri podnebne regije: Primorska regija (omiljeno sredozemsko podnebje, merilna postaja Koper), Celinska regija (omiljeno celinsko podnebje, merilna postaja Novo mesto) in Prehodna regija (vlažno podnebje hribovitega sveta in zmerno podnebje hribovitega sveta, merilna postaja Postojna). Analiza za omiljeno gorsko podnebje (Črna na Koroškem, Jezersko, Kranjska Gora, Solčava) ni bila izvedena zaradi premajhnega števila prebivalcev. Za oceno povezanosti med vročinskimi valovi in umrljivostjo je bil uporabljen kazalnik relativnega tveganja (RT) z 95 % intervalom zaupanja (IZ), rezultati pa so izraženi v odstotkih (%).

Za definicijo vročinskih valov je bil uporabljen kazalnik EHF (Excess Heat Factor), ki meri intenzivnost in trajanje vročinskih valov (Nairn, J., Fawcett, R. 2013). V Sloveniji vročinski val običajno pomeni obdobje vsaj treh zaporednih dni, ko povprečna dnevna temperatura presega določene vrednosti: 22 °C za zmerno podnebje hribovitega sveta, 24 °C za celinsko podnebje in 25 °C za omiljeno sredozemsko podnebje.

Kazalec vključuje tudi projekcije sprememb števila in dolžine vročinskih valov za obdobje 2011–2040, pripravljene s strani Agencije RS za okolje. Projekcije napovedujejo povečanje pogostosti, intenzivnosti in trajanja vročinskih valov, kar predstavlja pomemben dejavnik tveganja za zdravje prebivalstva, zlasti starejših. Vročinski valovi so povezani z neposrednimi učinki, kot so vročinska kap, dehidracija in vročinski krči, ter s poslabšanjem kroničnih bolezni (npr. bolezni srca in ožilja, dihal). Poudarja se tudi vpliv onesnaženja zraka (PM10, ozon) ter toplotnih otokov v urbanih območjih. Kazalec predstavlja ključni vir informacij za razvoj prilagoditvenih strategij na podnebne spremembe v Sloveniji.

Kazalec prikazuje vpliv vročinskih valov na umrljivost prebivalstva v Sloveniji glede na podnebne regije, spol, starostno skupino ter diagnoze. Analize za obdobje 2020–2022 kažejo, da vročinski valovi v določenih regijah povzročajo povečano umrljivost, pri čemer so bolj ogroženi starejši od 75 let in bolniki z obolenji obtočil. Razlike med podnebnimi regijami so značilne – v omiljenem sredozemskem podnebju je zabeleženo večje povečanje umrljivosti pri moških, medtem ko v celinskem in prehodnem podnebju razlike niso statistično značilne.

Vročinski valovi vplivajo na vse izpostavljene (Matthies F et al, 2008); še posebej pa na nekatere skupine prebivalcev. Dejavniki, ki njihovo ogroženost povečujejo so predstavljeni kot dejavniki tveganja za bolezni in povečano število umrlih zaradi izpostavljenosti. Med dejavnike tveganja prištevamo starost (bolj ogroženi so starejši in otroci), zdravstveno stanje (bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, mobilnost, sposobnost presojanja, npr. bolniki s   srčno-žilnimi  obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi  motnjami,  nepokretni, na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),

socialno-ekonomski status (nizek socialno-ekonomski status, brezdomstvo, socialna izoliranost, slabši dostop do zdravstvenih ustanov), dejavniki iz okolja (onesnaženost zraka in slabši bivalni pogoji (bivanje v podstrešnih stanovanjih, slabše prezračeni ali prenatrpani prostori, brez naprav za klimatizacijo)) ter delo na prostem in bivanje v mestih (Matthies F et al, 2008 in WHO, 2011).

Projekcije za prihodnje obdobje kažejo, da bodo vročinski valovi povsod po svetu in tudi v Sloveniji postajali pogostejši, intenzivnejši in daljši, kar predstavlja večje tveganje za zdravje prebivalstva, predvsem v urbanih središčih, kjer so učinki toplotnih otokov izrazitejši (Meehl, GA,  Tebaldi C., 2004). Ranljive skupine zahtevajo večjo pozornost in prilagoditvene ukrepe.

Nekatere študije v Evropi in izven nje kažejo trend zmanjševanje vpliva toplote na umrljivost (Miron et al. 2015; Ha et al, 2013).  Na to lahko vplivajo različni dejavniki, kot so socialno-ekonomski, izboljšanje zdravstvenih storitev, opozarjanje na vročinske valove in ustrezno obnašanje, umrljivost v istem letu pozimi ter kakovost zraka (Achebak  et al, 2018; Ha et al, 2013; Benmarhnia et al,  2014). Za natančnejše ugotovitve pri nas je potrebno ugotavljanje trendov in pregled drugih zgoraj naštetih dejavnikov. 

Podatki služijo kot podlaga za oblikovanje strategij prilagajanja podnebnim spremembam, načrtovanje ukrepov za zmanjševanje posledic vročinskih valov ter ozaveščanje javnosti o tveganjih in preventivnih ukrepih (WHO, 2021). Potrebno je nadaljnje spremljanje trendov in analiza povezanih dejavnikov, kot so kakovost zraka, dostopnost zdravstvene oskrbe in izboljšanje bivalnih razmer. Ukrepi, kot je pravočasno opozarjanje na vročinske valove, lahko bistveno zmanjšajo negativne vplive na zdravje prebivalstva.

Povezave do objavljenih raziskav o umrljivosti/obolevnosti v času vročinskih valov v Sloveniji:

1. Number of Heat Wave Deaths by Diagnosis, Sex, Age Groups, and Area, in Slovenia, 2015 vs. 2003:   file:///C:/Users/Simona%20Per/Downloads/ijerph-15-00173-v2%20(1).pdf
2. Število umrlih v času vročinskih valov po diagnozah, spolu, starostnih skupinah ter mestnem in podeželskem okolju, za Slovenijo, primerjava med letoma 2014 in 2018:     https://medrazgl.si/arhiv/mr22_4.pdf
3. Spremljanje povečanega / zmanjšanega števila umrlih v času vročinskih valov za Upravno enoto Ljubljana v letih od  2013 do 2020:    https://drive.google.com/file/d/1PKUWTGEBKX68a1kh7k4O5fNTMxx7tGAK/view
4. Assessing Heatwave-Related Deaths among Older Adults by Diagnosis and Urban/Rural Areas from 1999 to 2020 in Slovenia:  https://www.mdpi.com/2225-1154/12/9/148

Povezanost med vročinskimi valovi in obiski na Internistični prvi pomoči Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v obdobju 2013–2017:    https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3473