Kazalec temelji na kazalcih KM23 Kmetijstvo na vodovarstvenih območjih, 2011 in VD16 Vodovarstvane območja, 2013.

Kazalec prikazuje strukturo in površine rabe tal na vodovarstvenih območjih (VVO) v Sloveniji in primerja spremembe rabe tal med letoma 2009 in 2014. Podatki o rabi tal so združeni v 9 kategorij; v navedenih letih so tako prikazane površine njiv, nasadov, travinja, območij zaraščanja, gozda, pozidanih zemljišč, zamočvirjeno, odprtih zemljišč in voda. Prikazan je tudi delež navedenih kategorij znotraj VVO. V kazalec je vključen tudi prikaz deleža in površin ekološko obdelanih zemljišč na VVO (leta 2013).

V Sloveniji VVO predstavljajo približno 17 % celotnega ozemlja oz. 347.878,8 ha. Največ VVO pokriva gozd z 61,1 %, sledi travinje z 13,6 % in njive z 10,9 %. Ostale kategorije rabe tal zavzemajo manj kot 10 %.

Glede na površino VVO je delež ekoloških zemljišč zelo majhen. Le ta zavzemajo namreč le 1,7 %. Največ ekoloških zemljišč pokriva travinje z 79,6 %.

Spremembe rabe tal na VVO med letoma 2009 in 2014 so majhne. Izstopa le povečanje zemljišč v zaraščanju za 35 %, vendar je ta sprememba po obsegu majhna, saj so se površine v zaraščanju povečale s 7.505,0 ha na 11.552,3 ha. Spremembe rabe vseh ostalih kategorij so manjše, z manj kot 10% povečanjem/zmanjšanjem med obravnavanimi leti. V tem obdobju so se na VVO povečale površine voda, nasadov, odprtih zemljišč, zamočvirjenih zemljišč in njiv, zmanjšale pa so se površine travinja in gozda (za slabih 1000 ha). Površine voda so se povečale za 4,3 %, površine nasadov za 3,7 %, površine odprtih zemljišč za 2,89 %, površine pozidanih zemljišč za 2,5 %, površine zamočvirjenih zemljišč za 0,5 % in površine njiv le za 0,4 %. Površine travinja in gozda pa so se zmanjšale za 8,9 % oziroma za 0,5 %. Relativno veliko povečanje površin v zaraščanju in majhno povečanje površin pozidanih zemljišč in njiv na VVO s stališča obremenjevanja voda na VVO lahko opredelimo kot zaželen pojav, oziroma pozitivne spremembe. Antropogeni vplivi (npr. poraba fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil) so na območjih v zaraščanju bistveno manjši kot npr. na njivah. S stališča ohranjanja kulturne krajine na VVO pa 35 % povečanje deleža kmetijskih zemljišč v zaraščanju ni najbolj ugodno. Problematično je povečevanje pozidanih površin, saj so s tem trajno spremenjeni pogoji na VVO.

Težnje sprememb rabe tal na VVO v Sloveniji, glede na želeno smer razvoja, so še vedno neopredeljive. Kljub povečanju zemljišč v ekstenzivni rabi (v zaraščanju) bi morali spodbujati predvsem zmanjševanje površin z njivami in nasadi (pri primerjavi leta 2014 z 2009 je prišlo do stagniranja oziroma celo majhnega povečanja površin omenjenih kategorij), saj je za ti dve vrsti rabe značilna največja poraba fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in mehanizacije ter posledično večjega onesnaževanje okolja (voda).

V prihodnje bo potrebno spremljati intenzivnost kmetijske rabe tal na VVO in jo, kolikor je mogoče, omejiti. To nam omogoča analiza zastopanosti ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč. Decembra 2013 je bil delež površin ekološko obdelanih zemljišč na VVO razmeroma skromen, saj je predstavljal komaj 1,7 % vse površine, v strukturi kmetijskih zemljišč pa je delež ekoloških predstavljal komaj 6,04 %, kar je celo manj, kot je delež ekoloških kmetijskih zemljišč na območju celotne Slovenije (8,4%). Ekološka zemljišča v večini pokriva travinje z 79,6 %, sledijo njive, površine v zaraščanju in nasadi. Glede na potrebe po varovanju virov pitne vode bi sicer pričakovali, da se bo ekološko kmetijstvo na VVO bolje uveljavilo. Ker smo zastopanost ekološko obdelanih KZ na VVO v analizirali prvič, težnje razvoja ne moremo ustrezno komentirati.

Zanimiv je pregled po statističnih regijah. Vodovarstvena območja pokrivajo največjo površino v Podravski statistični regiji (dobrih 70.000 ha), kar predstavlja kar 18,1 % vodovarstvenih območij v Sloveniji. Prevladujejo gozdovi, na drugem mestu so njive. Statistična regija, ki sodi med izjeme v Sloveniji, je Pomurska statistična regija, kjer vodovarstvena območja v večji meri prekrivajo njive (okoli 50% površine VVO), gozd pa je na drugem mestu. To je z vidika okoljske varnosti vodovarstvenih območij slabo, saj so njive veliki potencialni onesnaževalci z različnimi fitofarmacevtskimi sredstvi in gnojili. Glede na obseg površin z VVO Podravski statistični regiji sledi Osrednjeslovenska statistična regija s približno 50.000 ha. To predstavlja 13,4 % VVO v Sloveniji. Tudi v tej statistični regiji na VVO prevladuje gozd. Odstotek ekološko obdelanih zemljišč na VVO je največji v Obalno – Kraški in Goriški regiji. V prvi je ekološko obdelanih 1.227 ha VVO, kar je 21% vseh ekološko obdelanih zemljišč, v drugi pa 990 ha, kar je 16,9 % vseh ekološko obdelanih zemljišč na VVO v Sloveniji. Pomemben pa je tudi podatek o deležu ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč med vsemi kmetijskimi zemljišči na VVO po statističnih regijah. Največji delež (25%) je v Zasavski statistični regiji, sledi Goriška regija z 19,4 % in Notranjsko – Kraška z 17,3 %. Najmanjši delež ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč imata Pomurska in Koroška statistična regija, pod 2 %.

Če primerjamo rabo tal na VVO iz leta 2009 in 2014 po statističnih regijah, bistvenih sprememb ne opazimo. V večini primerov se na VVO nekoliko zmanjšujejo površine gozda, podobno je s travinjem, največjo pozitivno spremembo pa opazimo pri zaraščanju. To je z vidika varovanja vodovarstvenih območij lahko pozitivno, saj so območja v zaraščanju manj obdelana kot travinje, na drugi strani pa tudi površine z gozdom pozitivno vplivajo na samočistilne sposobnosti okolja. Ostale kategorije rabe tal se spreminjajo iz regije v regijo drugače, vendar so spremembe zelo majhne. Potencialna težava so tudi naraščajoče površine pozidanih površin, ki so se v Pomurski, Podravski in Osrednjeslovenski statistični regiji povečale za več kot 500 ha.

Pitna voda kot naravni vir je vseskozi aktualna tema različnih razprav in nedvomno ena izmed prioritet okoljske politike. Intenzivno izkoriščanje tal v kmetijstvu, intenzivno namakanje ali gnojenje, neustrezna mehanizacija ali nestrokovno odstranjevanje odpadnih voda pa pripeljejo do obremenitev voda in slabšanje njene kakovosti. Za zagotovljeno kakovost vode je bistveno upravljanje z obremenitvami in gonilnimi silami teh obremenitev v neposredni okolici vodnih virov. Analiza strukture rabe tal in spremljanje sprememb kažejo na antropogene vplive v tem občutljivem prostoru.

Trendi zakonodaje na tem področju se gibljejo v smeri zmanjševanja obsega njiv in pozidanih površin na VVO ter povečevanja deleža pokritosti VVO z dejavnostmi ekološkega kmetijstva. Tudi v prihodnosti lahko predvsem v območju najstrožjega vodovarstvenega režima pričakujemo zaustavitev povečevanja deleža urbanizacije in kmetovanja, saj je na teh območjih zakonodaja, ki jo od leta 2004 na podlagi Zakona o vodah sprejema Vlada Republike Slovenije, zelo stroga predvsem kar zadeva pozidave in onesnaženja. Z nadaljnjimi zakonodajnimi uredbami pa naj bi tudi kmetovanje na območjiha z najstrožjim vodovarstvenim režimom postalo ekološko.