Kazalec prikazuje koncentracijo žvepla v gorivih za stacionarne kurilne naprave ter v gorivih v cestnem, letalskem in ladijskem prometu v Sloveniji.

Pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, prehaja v ozračje SO₂, ki zaradi svojih kislih lastnosti povzroča nastajanje kisle usedline v vodi ali tleh. Negativne posledice zakisovanja se lahko odražajo na vodnih ekosistemih rek in jezer ter tudi na gozdovih, poljščinah in drugi vegetaciji. Zaradi kislih lastnosti žveplovega dioksida so možne tudi poškodbe na zgradbah in kulturnih spomenikih, v veliki meri pa je dokazano, da prispeva tudi k nastanku trdnih delcev v ozračju.

Letni izpusti SO₂ v Sloveniji se že nekaj časa izrazito zmanjšujejo, na kar pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih, ki ima velik vpliv na izpuste izpušnih plinov. Pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, prehaja v ozračje SO₂, ki prispeva h kislim usedlinam, kar lahko vodi do potencialnih sprememb v kakovosti prsti in vode. Zakasneli vplivi kislih usedlin so pomembni zaradi škodljivih učinkov na vodne ekosisteme v rekah in jezerih ter zaradi škode, ki jo povzročajo v gozdovih, na pridelkih in ostali vegetaciji. Izpusti SO₂ prispevajo tudi k oblikovanju trdnih delcev v ozračju, kar ima škodljive vplive na zdravje ljudi.

Vsako leto se izvaja monitoring kakovosti tekočih goriv, v okviru katerega se izmerijo povprečne koncentracije žvepla v gorivih. Za izvajanje programa monitoringa lastnosti tekočih goriv se koledarsko leto deli na letno in zimsko sezono. Letna sezona traja od vključno 1. maja do vključno 30. septembra, zimska sezona pa od vključno 1. oktobra do vključno 30. aprila.

V okviru monitoringa goriv so bili na stacionarnih kurilnih napravah odvzeti vzorci za kurilno olje in ekstra lahko kurilno olje in sicer 6 vzorcev za kurilno olje ter 121 vzorcev za ekstra lahko kurilno olje. V obdobju 2006 - 2010 se je koncentracija žvepla v ekstra lahkem kurilnem olju zmanjšala za 55 % in je leta 2009 znašala 0,062 % m/m. Koncentracija žvepla v kurilnem olju se je v istem obdobju zmanjšala za 17 % in je leta 2010 znašala 0,56 % m/m. Od 1. januarja 2008 je dovoljena koncentracija žvepla v ekstra lahkem kurilnem olju 0,1 % m/m, v kurilnih oljih pa 1 % m/m, tako da dovoljene vrednosti, kljub manjšemu povišanju glede na prejšnje leto, v letu 2010 niso bile presežene.

V letu 2010 je bilo za kontrolo žvepla v cestnem prometu odvzetih 120 vzorcev za 95-oktanski bencin, 29 vzorcev za 98-oktanski bencin in 181 vzorcev za dizel.
Tako v zimskih kot tudi poletnih obdobjih med letoma 2005 in 2010 se je povprečna ugotovljena koncentracija žvepla v cestnem prometu zmanjšala za vse vrste goriv in dovoljena koncentracija žvepla v cestnem prometu tako v Sloveniji tudi v letu 2010 ni bila presežena za nobeno gorivo. Posebnih razlik med koncentracijami žvepla v gorivih med poletjem in zimo tudi v letu 2010 ni bilo. Pri 95- in 98-oktanskem bencinu je tako v poletnem kot tudi zimskem obdobju opazen izrazit padec koncentracij žvepla med letoma 2008 in 2009. Znižanje koncentracij je posledica ukrepov zaradi nove predpisane dovoljene koncentracije žvepla v bencinu in dizelskih gorivih (10 mg/kg goriva), ki je v veljavi od 1. januarja 2009.

V letu 2010 je bilo odvzetih tudi 5 vzorcev ladijskega goriva in sicer po trije vzorci za dizel in dva za plinsko olje. Povprečna koncentracija žvepla v ladijskih gorivih se v obdobju 2008-2010 ni izrazito spreminjala. Dovoljene koncentracije žvepla v ladijskih gorivih (od 1. januarja 2008 naprej za dizel 3,5 % m/m, za plinsko olje pa 0,1 % m/m) niso bile presežene.

Po grobih ocenah se je v letih 2008-2010 koncentracija žvepla v letalskih gorivih za reakcijske motorje JET A-1 gibala med 300-600 mg/kg za goriva 100 LL pa med 3-4,5 mg/kg. Koncentracije žvepla v letalskih gorivih so bile pod sprejetimi omejitvami.

V Sloveniji so koncentracije žvepla v gorivih nižje od dovoljenih vrednosti, kar bo treba ohranjati tudi v prihodnje in redno izvajati monitoring. S tem ko se zmanjšujejo koncentracije žvepla se namreč znižujejo tudi izpusti SO₂ in s tem izboljšuje kakovost okolja in zdravje ljudi.