Kazalec prikazuje zajete količine izrabljenih motornih vozil (IMV) v okviru sistema razgradnje v pooblaščenih centrih za obdelavo ter doseganje ciljnih deležev ponovne uporabe, predelave in reciklaže IMV.

Izrabljeno motorno vozilo je nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki se mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov, in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki (Pravilnik o ravnanju z IMV , Ur. l. RS, št. 118/04). Zaradi nevarnih snovi, ki jih vsebujejo IMV sodijo med nevarne odpadke.

Pravila ravnanja z IMV, s ciljem, da se s ponovno uporabo, recikliranjem in drugimi oblikami predelave zmanjša količina odstranjenih vozil, določata Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (Ur. l. RS, št. 18/03, 135/03, 32/04, 18/03, 135/03, 106/05, 32/06, 57/06 in 106/06) in Pravilnik o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili (Ur. l. RS, št. 118/04).

V Republiki Sloveniji se je število na novo registriranih osebnih vozil v zadnjih letih redno povečevalo, vse do okrog 100.000 v zadnjih letih. Podoben je tudi trend rasti registriranih osebnih vozil, od okrog 700.000 sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do skoraj 1.130.000 v zadnjih letih.

Od maja 2004 do konca leta 2010 je bilo v centrih za obdelavo osušenih in razstavljenih nekaj več kot 41.000 ton izrabljenih motornih vozil. Izračunani deleži stopnje ponovne uporabe in recikliranja ter ponovne uporabe in predelave za leto 2008 znašajo za ponovno uporabo in recikliranje 87,64 % in za ponovno uporabo in predelavo 89,67 %, V letu 2010 je bilo v Sloveniji razgrajenih nekaj manj kot 7.000 avtomobilov.

Sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili je zagotovljen v okviru izvajanja gospodarske javne službe. Eden bistvenih ukrepov za delovanje sistema je uvedba »potrdila o razgradnji«. Zadnji lastnik vozila, ki je izrabljeno po predpisih o varstvu okolja oziroma ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili, mora ob odjavi vozila iz prometa predložiti potrdilo o uničenju vozila. Storitev razgradnje je za zadnjega lastnika brezplačna. Izvajalci javne službe so od njene vzpostavitve v aprilu 2004 zagotovili razgradnjo 54.429 IMV (leta 2004 11.267, leta 2005 4705, leta 2006 9418, leta 2007 8409, leta 2008 6780, leta 2009 7043 IMV in leta 2010 6907 IMV).

Zadnje ocene kažejo na to, da v Sloveniji nastaja najmanj okrog 30.000 izrabljenih motornih vozil letno. Število razgrajenih IMV od teh ocen bistveno odstopa. Kot glavni razlog za to je bila ugotovljena neustrezna zasnova in zloraba instrumenta odjave vozila iz prometa. Instrument izjave o lokaciji vozila se izrablja tako, da se z njim odjavljajo iz prometa IMV, ki jih kasneje zadnji lastniki oddajo v nelegalno razgradnjo. Glede na veliko število izjav o lokaciji vozila, ki se v Sloveniji izdajo (okrog 150.000 na leto) je nemogoče učinkovito izvajati nadzor nad vozili, ki so na ta način odjavljena iz prometa. Zato ministrstvo za okolje in prostor načrtuje rešitev za učinkovitejše izvajanje predpisov o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili, z uvedbo ustreznega finančnega inštrumenta, za zagotovitev večjega zajema izrabljenih vozil v razgradnjo. V letu 2011 bo spremenjen tudi predpis o ravnanju z IMV, načrtovano je, da bo v letu 2012 tudi pri ravnanju z IMV gospodarsko javno službo nadomestil princip razširjene proizvajalčeve odgovornosti.

Dejstvo je, da se tudi v ostalih državah članicah soočajo s tem, da velik delež nastalih IMV ni zajet v okviru vzpostavljenega sistema razgradnje. Poročilo Evropskega parlamenta iz leta 2007, o trenutnem stanju glede izvajanja Direktive 2000/53/ES Sveta in parlamenta o izrabljenih vozilih v državah članicah, uvodoma povzema naslednje glavne razloge za to:
- izvoz rabljenih motornih vozil preden dosežejo konec življenjske dobe, ki je pomemben (in verjetno naraščajoč) dejavnik avtomobilskega trga na območju EU,
- legalno prodajo rabljenih vozil kot način prikritja nelegalne dejavnosti (izvoz poškodovanih ali ukradenih vozil),
- veliko število IMV se razgradi na nelegalen način zaradi pridobivanja ekonomsko zanimivih sestavnih delov,
- IMV se v posameznih primerih še vedno raje zapuščajo kot predpisano razgrajujejo in
- še vedno je prisotno garažiranje IMV raje kot njihova oddaja v razgradnjo.

Ciljni delež 85 % ponovne uporabe in predelave IMV, ki so ga države članice EU morale doseči do leta 2006, je v letu 2008 dosegla le nekaj več kot polovica držav članic EU. Ciljni delež ponovne uporabe in predelave za leto 2015 znaša 95 %, že v letu 2008 ga je dosegla le Avstrija. Ciljni delež ponovne uporabe in recikliranja IMV za leto 2006 (80 %) je do leta 2008 dosegla večina držav članic EU. Ciljni delež ponovne uporabe in recikliranja za leto 2015 znaša 85 %, že v letu 2008 pa ga je doseglo osem držav članic EU, med njimi tudi Slovenija.