[MR06] Kemijsko in ekološko stanje morja - kazalec je arhivski, nadomešča ga VD12
Ključno sporočilo
Pet vodnih teles slovenskega morja je na osnovi podatkov monitoringa v obdobju 2006 -2008 uvrščenih v slabo kemijsko stanje. To stanje je določeno zaradi preseženega okoljskega standarda kakovosti tributilkositrovih spojin, ki je na nivoju Evropske skupnosti določen od leta 2007 dalje. Ekološko stanje vodnih teles morja je določeno za tri vodna telesa, ki so v dobrem ali zelo dobrem stanju.
Definicija
V skladu z Vodno direktivo in nacionalnimi predpisi Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Ur. l. RS 10/09) ) se kakovost morja ugotavlja kot kemijsko in ekološko stanje. Kemijsko stanje se razvršča v dva, ekološko stanje pa v pet razredov.
Kemijsko stanje predstavlja obremenjenost površinskih voda glede na vsebnost prednostnih in prednostno nevarnih snovi. Te snovi so bile izbrane zaradi njihove razširjene uporabe in zaradi ugotovljenih povišanih vsebnosti v površinskih vodah.
Ekološko stanje je izraz kakovosti strukture in delovanja vodnih ekosistemov, povezanih s površinskimi vodami. Ocena ekološkega stanja površinskih voda predstavlja spremembo vrednosti fizikalno-kemijskih, bioloških in hidromorfoloških elementov glede na referenčno stanje, to je stanje povsem ali skoraj brez motenj. Ker so referenčna stanja odvisna od naravnih značilnosti, se pri ocenjevanju uporablja t.i. tipsko specifičen pristop, kjer se vode glede na naravne danosti najprej razvrstijo v ekološke tipe.
Zaradi spremenjene metodologije kazalec ni neposredno primerljiv s prejšnjimi objavami kazalca MR06 Kemijsko in trofično stanje morja
Grafi
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010
Agencija RS za okolje, 2010
Cilji
Doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles morja do leta 2015.
Preprečevanje nadaljnega slabšanja stanja voda oz. varovanje in izboljševanje vodnega okolja.
Zmanjševanje oz. postopno odpravljanje emisij in odvajanja prednostno nevarnih snovi v vodno okolje z izvajanjem posebnih ukrepov.
Komentar
Spremljanje stanja morja je v obdobju 2006 – 2008 potekalo na 5 vodnih telesih, vodno telo Škocjanski zatok bo ob končanju ureditvenih del v program monitoringa vključen v naslednjih letih. Rezultati spremljanja vsebnosti prednostnih in prednostno nevarnimi snovi v morju kažejo prekomerno obremenjenost morja s tributil kositrovimi spojinami, medtem ko ostala onesnaževala predpisanega okoljskega standarda kakovosti niso presegla. Prisotnost tributil kositrovih spojin je tako ključna za slabo oceno kemijskega stanja petih vodnih teles morja, kar je prikazano na karti (slika MR06-1).
Tributil kositrove spojine spremljamo v morju od leta 2007 dalje, ko je bil zanje določen okoljski standard kakovosti na Evropskem nivoju. Zaradi toksičnosti je le-ta izredno nizek (0,2 ng tributilkositrovega kationa)/L). Prisotnost teh spojin v morju je lahko odraz uporabe v preteklosti, saj se je v poznih šestdesetih in sedemdesetih letih TBT dodajal kot biocid v premaze za zaščito proti obraščanju ladij, od leta 2003 dalje pa je njegova uporaba v državah Evropske skupnosti prepovedana. Prepoved uporabe pa ne velja za vojne ladje, plovne pripomočke ali druge ladje, ki so v lasti ali uporabi države in se uporabljajo za državne negospodarske namene, prav tako pa ni njihova uporaba omejena povsod po svetu, pač pa le v Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji. Tako je prekomerna onesnaženost slovenskega morja lahko posledica čezmejnega onesnaževanja oz. svetovnega pomorskega prometa.
Ocena ekološkega stanja vodnih teles morja po posameznih elementih kakovosti na osnovi podatkov monitoringa 2006-2008 je prikazana v preglednici 1. Končna ocena ekološkega stanja vodnih teles morja, ki je dobra ali zelo dobra, vključuje ocene stanja po 3 bioloških elementih (fitoplankton, makroalge, bentoški nevretenčarji) ter podpornem elementu nacionalno-relevantne snovi in je prikazana v preglednici 1 ter na karti (slika 2.). Za vodni telesi Žusterna - Piran in Lazaret - Ankarat je končna ocena podana brez elementa bentoški nevretenčarji, saj imata obe vodni telesi skalnati tip obale, za katere pa še ni razvita metodologija vzorčenja in ocenjevanja po tem elementu. Vodno telo Morje Koprski zaliv je močno preoblikovano vodno telo; ekološko stanje takega vodnega telesa se določa po metodologiji za ekološki potencial, ki pa še ni določena, medtem ko bo vodno telo Škocijanski zatok zaradi ureditvenih del v monitoring vključen v prihodnjih letih.
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Okvirna direktiva o vodah, (2000/60/ES), Direktiva o okoljskih standardih kakovosti, (2008/105/ES), Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, 14/09, 98/10)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda; Ocena stanja za Prvi načrt upravljanja voda.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda), Mateja Poje, Maja Sever
Datum zajema podatkov za kazalec: avgust 2010
Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo letno, na osnovi programa spremljanja stanja voda.
Kemijsko stanje vodnega telesa površinske vode se ugotavlja na posameznem merilnem mestu vzorčenja na podlagi izračuna letne povprečne vrednosti parametrov kemijskega stanja. Vodno telo površinske vode ima dobro kemijsko stanje, če nobena letna povprečna vrednost parametra kemijskega stanja, izračunana kot aritmetična srednja vrednost koncentracij izmerjenih v različnih časovnih obdobjih leta, ne presega okoljskega standarda kakovosti.
Za spremljanje ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda so bili uporabljeni biološki elementi kakovosti, podporni splošno fizikalno-kemijski parametri in posebna onesnaževala. Od bioloških elementov kakovosti so bili na morju uporabljani trije: fitoplankton, bentoški nevretenčarji ter makroalge.
Metodologija obdelave podatkov: Ocena stanja je podana na osnovi metodologij, predpisanih v nacionalni zakonodaji.
Kemijsko stanje površinskih voda določa Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, 14/09, 98/10), ki povzema Direktivo 2008/105 ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
Za oceno kemijskega stanja površinskih voda so bili upoštevani podatki od leta 2006 do 2008. V oceni so bili upoštevani vsi podatki, ki imajo meje zaznavnosti (LOD) nižje ali enake od okoljskih standardov kakovosti (LP - OSK). Parametri, za katere so bili LOD-ji višji od okoljskega standarda kakovosti, v oceno niso bili vključeni. Za leto 2006 so bili tako iz ocene kemijskega stanja površinskih voda izključeni parametri: trifluralin, tributilkositrove spojine, klorpirifos ter vsota benzo(ghi)perilena in indeno(1,2,3-cd)pirena, za leto 2007 tributilkositrove spojine ter vsota benzo(ghi)perilena in indeno(1,2,3-cd)pirena, za leto 2008 pa vsota benzo(ghi)perilena in indeno(1,2,3-cd)pirena.
Za ovrednotenje ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda so uporabljeni kriteriji iz Uredbe o stanju površinskih voda (Uradni list RS, 14/09) in Pravilnika o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, 10/09). Razvrščanje vodnih teles površinskih voda v pet razredov ekološkega stanja: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo ekološko stanje je bilo izvedeno z biološkimi elementi kakovosti, s podpornimi splošnimi fizikalno-kemijskimi elementi kakovosti in posebnimi onesnaževali. Pri kombiniranju elementov za razvrstitev vodnih teles je bilo uporabljeno pravilo „slabši določi stanje”. Ob vsaki oceni ekološkega stanja je podana tudi raven zaupanja. Za močno preoblikovana vodna telesa površinskih voda, ki se jim zaradi rabe kategorija ne spremeni, je ocenjeno ali dosegajo dober ekološki potencial ali ne.
Vodni telesi Žusterna - Piran in Lazaret - Ankarat imata skalnati tip obale, za kar še ni razvita metodologija vzorčenja in ocenjevanja bentoških nevretenčarjev v okviru bioloških elementov.
Kandidatom za močno preoblikovana vodna telesa (kMPVT) ekološkega stanja oz. ekološkega potenciala še nismo določili. Prav tako nismo določili ekološkega stanja VT Teritorialno morje, ki ni priobalno vodno telo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in pomanjkljivosti kazalca: Ocena stanja se podaja prvič za triletno obdobje 2006 – 2008, ni primerljiva z ocenami v preteklosti
- Ustreznost, točnost, robustnost, negotovost: podatki za oceno kemijskega stanja so zanesljivi in točni, za oceno ekološkega stanja pa smo, zaradi premajhnega števila podatkov, določili nizko oz. srednjo raven zaupanja
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki se nanašajo le na obdobje 2006 – 2008, meritve ključnega parametra kemijskega stanja le od leta 2007 dalje
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): projekcije niso izdelane
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Ustreznost: 2
Točnost: 2
Časovna popolnost: 2
Prostorska popolnost: 2