Kazalec proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov prikazuje proizvodnjo električne energije iz vetrne, solarne, geotermalne in vodne energije ter z uporabo biomase. Proizvodnja električne energije iz biomase zajema proizvodnjo iz lesa in lesnih odpadkov, obnovljivih odpadkov (lužnica, slama, itd.), komunalnih trdnih odpadkov, bioplina (odlagališčni plin, plin čistilnih naprav, ostali bioplini) in tekočih biogoriv.

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije je okolju najbolj prijazna, saj povzroča minimalne izpuste toplogrednih plinov ter onesnaževal zunanjega zraka. Seveda med viri obstajajo razlike glede vpliva na okolje. Poraba lesne biomase povzroča podobne izpuste NO_x kot poraba zemeljskega plina, če se jo porablja v starih kotlih pa tudi velike izpuste hlapnih organskih snovi (VOC) in prašnih delcev. Poleg tega ima preveliko izkoriščanje lesne biomase lahko velik vpliv na biodiverziteto ali industrijske panoge, ki uporabljajo les kot surovino. Velike hidroelektrarne imajo velik vpliv na pokrajino in predstavljajo motnjo za ekosistem ter hidrologijo. Proizvodnja nekaterih fotovoltaičnih modulov zahteva rabo težkih kovin itd. S skrbnim načrtovanjem rabe obnovljivih virov je možno te negativne vplive zmanjšati na minimum.

Za okolju prijaznejšo električno energijo je potrebno povečati proizvodnjo električne energije iz OVE, in sicer hitreje kot raste skupna proizvodnja električne energije. Zato je v okviru kazalca smiselno spremljati zlasti delež električne energije iz OVE, ker to daje informacijo o tem ali postaja proizvodnja električne energije okolju prijaznejša ali ne.

Obnovljivi viri v Sloveniji pomembno prispevajo k proizvodnji električne energije in s tem k pokrivanju potreb po električni energiji. Leta 2008 je njihov delež v bruto rabi električne energije znašal 29,1 %. Glede na predhodno leto se je povečal za 7 odstotnih točk, glede na leto 2000 pa je nižji za skoraj 3 odstotne točke. Od cilja je bil nižji za 4,5 odstotne točke. Leta 2008 je bila bruto raba električne energije glede na 2000 višja za dobrih 20 %, proizvodnja električne energije iz OVE pa za 10 %. Če bi se bruto raba električne energije ohranila na nivoju iz leta 2000, proizvodnja iz OVE pa bi ohranila rast, bi delež znašal 35 %.

Pomembna rast proizvodnje je bila do leta 2004 zabeležena pri odlagališčnem plinu, kar lahko pripišemo izvajanju Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih in pred tem Pravilnika o odlaganju odpadkov, ki zahtevata energetsko izrabo odlagališčnega plina. Leta 2008 je proizvodnja znašala 32 GWh, kar je za 256 % več kot leta 2000, glede na leto prej pa se je povečala za dobrih 10 %.

Proizvodnja električne energije iz lesa in lesnih odpadkov je bila leta 2008 glede na leto 2000 večja za dobrih 300 %, glede na leto prej pa za 270 %. Tako veliko povečanje je posledica začetka sosežiga lesne biomase v velikih enotah proizvodnje električne energije in toplote na premog termoelektrarni Šoštanj, termoelektrarni Trbovlje ter termoelektrarni-toplarni Ljubljana. Biomasa se je pred tem uporabljala samo v industrijskih enotah soproizvodnje toplote in električne energije.

Proizvodnja električne energije iz ostalih bioplinov, kjer prevladuje kmetijstvo, se je leta 2008 povečala za 26 %. Od leta 2000 se je proizvodnja povečala za slabih 754 %. Rast lahko pripišemo dobremu delovanju sistema fiksnih odkupnih cen. Podobno velja tudi za proizvodnjo električne energije iz sonca, ki pa je SURS ne spremlja. V letu 2008 se je povečala za 132 %, tako da je znašala dobri 2 GWh. V skupni proizvodnji električne energije je bilo iz sončne energije pridobljeno 0,05 %.

Do leta 2012 se pričakuje dodatna proizvodnja električne energije iz OVE v višini 708 GWh oziroma povečanje zmogljivosti za 221 MW glede na leto 2007. Podrobna predstavitev dodatne proizvodnje po virih je na sliki 5.

Med ukrepi za spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE je najpomembnejši sistem zagotovljenih odkupnih cen, ki je bil prenovljen leta 2009. Urejata ga Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije ter Energetski zakon. Sistem deluje enako kot pri soproizvodnji električne energije in toplote. Investicije v nove zmogljivosti spodbuja tudi Eko sklad preko ugodnih kreditov.

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je leta 2007 v EU-27 predstavljala 16,6 %, kar je 1,0 odstotno točko več kot leta 2006. Glede na leto 2000 je delež večji za 1,8 odstotne točke. V EU-25 je bil delež s 16,5 % malo nižji, trendi pa so bili za 0,1 odstotne točke višji. Kljub povečanju deleža proizvodnje električne energije iz OVE je EU-25 še močno oddaljena od cilja, ki si ga je zadala za leto 2010 (21 %) in ki najverjetneje ne bo dosežen. Podobna ugotovitev velja tudi za EU-15, kjer je delež leta 2007 znašal 17,6 %, cilj za 2010 pa znaša 22,1 %. Med državami članicami cilj za leto 2010 že dosegajo Nemčija, Litva, Luksemburg ter Madžarska, zelo blizu pa sta Danska in Belgija. Sprememba deleža v obdobju 2000-2007 v državah članicah EU-27 po državah močno variira. Najbolj se je znižal v državah, ki imajo vso ali večino električne energije iz OVE proizvedene v hidroelektrarnah, npr. Grčija, Bolgarija, Slovenija, Romunija in Latvija. V EU-27 je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah edina, ki se je v obdobju 2000-2007 zmanjšala, kar lahko pripišemo slabšim hidrološkim razmeram, medtem, ko se je proizvodnja iz sončne energije najbolj povečala. Veliko je tudi povečanje proizvodnje iz vetrne energije ter biomase, ki zajema tako les kot tudi biopline.