Kazalec vsebnost rastlinskih hranil v tleh predstavlja založenost kmetijskih zemljišč Slovenije z glavnima rastlinskima hraniloma fosforjem (P) in kalijem (K), ki ju spremljajta univerzalna kazalca kislost tal (pH) in vsebnost talne organske snovi (TOS).

Kazalec prikazuje vsebnost rastlinskih hranil za naslednje kategorije: ekstenzivni sadovnjak, njiva, oljčnik, pašnik, sadovnjak ter travnik.

Kazalec je povzetek statistične obdelave analitskih vrednosti parametrov merjenih v vzorcih tal.

Vrednosti so izražene v obliki srednjih vrednosti (mediane).

Ohranjanje rodovitnosti tal kmetijskih zemljišč je določeno v Zakonu o kmetijskih zemljiščih, v podzakonskih aktih ter drugih zakonih. Ohranjanje kakovostnih kmetijskih tal je tudi ustavna kategorija. Le s hranili primerno založena tla omogočajo količino in ekonomsko smiselno pridelavo hrane in krme. Ohranjanje ustrezne količine hranil v tleh (=ohranjanje rodovitnosti tal) je osnova trajnostne rabe kmetijskih zemljišč in tudi medgeneracijska odgovornost.

Z vsakim pridelkom iz tal odvzamemo tudi rastlinska hranila. Da z vsakoletnimi odvzemi hranil preprečimo osiromašenje tal, njihovo zakisanje in s tem zmanjšano rodovitnost tal (t.j. degradacijo tal), je treba hranila vračati z gnojenjem. Slednje mora biti izvedeno v takšnih količinah in na okolju ustrezen način tako, da tla vsebujejo primerne/optimalne količine, kot so navedene v Smernicah za strokovno utemeljeno gnojenje (Mihelič in sod., 2010). Kljub temu se optimalne in dosegljive vsebnosti lahko razlikujejo.

Organska snov v tleh so živi organizmi in odmrli rastlinski in živalski ostanki. Poleg vira rastlinskih hranil ima še druge pomembne vplive. Pri mikrobiološki razgradnji organske snovi se tvorijo polisaharidi, ki delujejo v tleh kot cementni material (vezivo) in tako sodelujejo pri tvorbi strukturnih agregatov (dobra obstojnost strukture tal). Organska snov povečuje tudi kationsko izmenjevalno kapaciteto (manjše izpiranje hranil in onesnaževal v podtalnico), prav tako pa povečuje sposobnost tal za zadrževanje vode. Produkti razgradnje organske snovi so tudi kelati, ki se lahko povezujejo z mikroelementi in tako povečujejo njihovo topnost in mobilnost v tleh ter dostopnost rastlinam. Organska snov je tudi pomemben vir ogljika za številne talne organizme, ki so aktiven in zelo pomemben del tal. Za ohranjanje talne organske snovi moramo tlom dodajati hranila (mineralna in organska gnojila). Pomen organskega gnojenja je predvsem v ohranjanju oziroma obnavljanju humusa. Za biološko kmetovanje se priporoča od 3 do 4% organske snovi.

Vsebnosti P v vzorcih tal obdobja 2015–2023 so največkrat (pre)majhne v zgornjih slojih tal ekstenzivnih sadovnjakov (3,4), zelo majhne v tleh oljčnikov (7,2), travnikov (5,2) in pašnikov (3,5), so pod optimalnimi vrednostmi v sadovnjakih (11,5) in vinogradih (9,6) ter primerne na njivah (19,5 - vse vsebnosti so izražene v mg/100g zračno suhih tal). Nekatere (veliko) večje povprečne vrednosti (aritmetične sredine) nakazujejo na manjše število lokacij, ki so prebogato založena s P.

S K so primerno založena tla oljčnikov (26,9), travnikov (18,6) in pašnikov (22,0), povečane vsebnosti so na njivah (25,7) in vinogradih (25,2). Tudi pri K nekatere večje povprečne vrednosti nakazujejo na manjše število lokacij, ki so prebogato založena s K.

Vsebnost talne organske snovi (TOS) je primerna v tleh njiv (4,3 %), sadovnjakov (3,8 %), pričakovano dobra v tleh travinja (6,2 %) ter manjša v oljčnikih (2,6 %) in vinogradih (2,7 %) zaradi klimatskega območja in načina pridelave – intenzivnejše obdelave tal.

Kislost tal je manjša v sadovnjakih (6,3) ter travnikih (6,2) in zaradi karbonatnih tal najvišja v oljčnikih (7,6).

Rodovitnost tal zajema poleg kemijskih tudi fizikalne lastnosti tal. Iz analiz prikazanih v tem kazalcu je možno sklepati tudi na stanje nekaterih drugih parametrov tal. Tako je npr. možno iz vsebnosti organske snovi sklepati na vsebnost stabilnejših oblik dušika v tleh, strukturnost tal, poroznost in propustnost tal, zadrževalne in očiščevalne sposobnosti, odpornost na sušo ter druge fizikalne, kemijske in biotske lastnosti ter sposobnosti izvajanja ekosistemskih storitev tal. Vsebnost talne organske snovi je primerljiva z drugimi državami podobnih klimatskih območij in (zelo) dobra glede na mediteranske države Evrope (ESDAC, 2010).