Kazalec učinkovitost proizvodnje električne energije daje sliko o tem, kako kvalitetno se porablja energija v obliki fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije. To nam omogoča analizo dogajanja v sektorju transformacije, ki je med največjimi viri emisij. Povezava med vplivi na okolje in učinkovitostjo proizvodnje je obratno sorazmerna. Večja kot je učinkovitost, manjši so vplivi na okolje, saj je za enoto proizvedene električne energije potrebne manj energije v obliki fosilnih goriv, zaradi česar je manj emisij, itd. Seveda to velja ob predpostavki, da se proizvodnja električne energije ne spreminja, saj se ob povečani proizvodnji kljub izboljšanju učinkovitosti poraba goriv poveča. Poleg tega je pri emisijah SO₂ in NO_x potrebno upoštevati, da na emisije vpliva tudi čiščenje dimnih plinov (razžvepljevanje, deNO_x) ter izvedba primarnih ukrepov zmanjšanja emisij NO_x.

Učinkovitost proizvodnje električne energije je izračunana kot kvocient proizvedene električne energije na generatorju in rabe energije v obliki fosilnih goriv, učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote pa kot kvocient proizvedene električne energije na generatorju in toplote ter rabe energije v obliki fosilnih goriv. Upoštevana je proizvodnja električne energije in toplote ter raba fosilnih goriv v javnih* termoelektrarnah, termoelektrarnah toplarnah ter samoproizvajalcih**.

* Elektrarne po glavni dejavnosti
** Skladno z definicijo EUROSTAT se pri samoproizvajalcih upošteva samo del toplote, ki je namenjena za prodajo tretjim osebam ter del rabe energije, ki je bila porabljena za proizvodnjo te toplote in celotne električne energije. Samoproizvajalci so podjetja, za katera velja, da proizvodnja električne energije in toplote ni njihova primarna dejavnost.

Učinkovitost proizvodnje električne energije je leta 2007 znašala 32,6 %, proizvodnje električne energije in toplote pa 42,7 %, kar je nižje od učinkovitosti proizvodnje električne energije ter električne energije in toplote v letu 2006, ko je bila vrednost enaka 32,9 % oziroma 43,6 %. Nižja učinkovitost v letu 2007 je posledica daljšega remonta bloka 5 v termoelektrarni Šoštanj, ki je enota z najvišjim izkoristkom med termoelektrarnami. Opazovano obdobje je bilo sicer 1992-2007, vendar so podatki pred letom 2000 zelo negotovi. V obdobju 2000-2007 je zaznati majhno povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije (za 2,3 %), medtem ko je bila učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v letu 2007 nižja od učinkovitosti leta 2000. Izboljšanje učinkovitosti proizvodnje je posledica boljše izkoriščenosti termoelektrarn ter tehnoloških izboljšav obstoječih naprav. Učinkovitost proizvodnje toplote je močno odvisna od potreb po toploti, saj je pri manjšem odjemu učinkovitost proizvodnje nižja. Leto 2005 je bilo v obdobju 2000-2007 najbolj hladno, zato je tudi učinkovitost najvišja.

V prihodnje se pričakuje občutnejše izboljšanje učinkovitost zaradi inštalacije novih naprav – tehnološka prenova sektorja transformacije (V termoelektrarni Šoštanj so v letu 2008 prigradili dve plinski turbini (TEŠ, 2008)). Ob inštalaciji novih naprav se bo po načrtih zgodil tudi premik v smeri večje porabe zemeljskega plina, kar bo še dodatno vplivalo na zvišanje učinkovitosti, saj imajo naprave na zemeljski plin višje izkoristke. Minimalno bo k višji učinkovitosti prispevalo tudi večanje deleža soproizvodnje (glej tudi kazalec EN14 Soproizvodnja toplote in električne energije).

Eden izmed inštrumentov za spodbujanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote je vzpostavitev sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, ki podjetja preko nakupa dodatnih pravic za emisije toplogrednih plinov spodbuja k naložbam v učinkovitejšo proizvodnjo električne energije in toplote. Inštrument v prvem obdobju trgovanja (2005-2007) ni imel pravega vpliva zaradi prenizke cene pravic na trgu, ki so bile posledica preveč radodarne razdelitve pravic zavezancem. Trenutna cena kuponov je med 15 in 20 EUR/tCO₂. Zelo pomemben inštrument so tudi mejne koncentracije izpustov onesnaževal zraka (SO₂, NO_x, itd,) za velike kurilne naprave (Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav), saj z zaostrovanjem kriterijev onemogočajo delovanje starih manj učinkovitih enot. Ostali inštrumenti so: okoljevarstvena dovoljenja, ki spodbujajo rabo najboljših razpoložljivih tehnologij (Direktiva IPPC), zagotovljene odkupne cene za odkup električne energije iz soproizvodnje (spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote).

Učinkovitost proizvodnje električne energije v Sloveniji je primerljiva s povprečno učinkovitostjo držav EU-10, a za 7 odstotnih točk nižja od povprečne učinkovitosti starih držav članic EU (EU-15). Sprememba učinkovitosti je v Sloveniji za odstotno točko večja od povprečja EU-10 in EU-15. Višja učinkovitost EU-15 je zlasti posledica večjega deleža zemeljskega plina v proizvodnji električne energije in seveda tudi novejših ter učinkovitejših naprav za proizvodnjo električne energije iz premoga. Boljša situacija je pri učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote, saj je učinkovitost v Sloveniji le 2 odstotni točki nižja kot v EU-15. Izboljševanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote v Sloveniji je v zadnjih sedmih letih občutno počasnejše kot v EU-15 in tudi kot v EU-10.